Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
6. 1. 2011,
19.11

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Četrtek, 6. 1. 2011, 19.11

7 let, 2 meseca

"Primerjave z Grčijo so povsem neutemeljene"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Usodnejši od javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga so nelikvidnost podjetij, premajhno domače povpraševanje in zadolženost bank v tujini, meni Ekonomski inštitut pravne fakultete v Ljubljani.

Povečano javnofinančno neravnotežje in rast javnega dolga zaenkrat nista kritična, ugotavlja Ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete v decembrski številki publikacije Gospodarska gibanja. Ob tem opozarja, da sta nalaganje vse teže fiskalne konsolidacije na odhodke in vnaprejšnja odpoved posegom v prihodke vsaj vprašljivo in izsiljeno s strani Evropske komisije. "Del reform s stvarnostjo nima veliko skupnega" Predvidene strukturne reforme, ki naj bi istočasno povečale produktivnost, delovno aktivnost in infrastrukturo, so za kratkoročno konsolidacijo javnih financ bolj ali manj irelevantne, če že ne škodljive, ocenjuje. Ob tem dodaja, da del reform z gospodarsko stvarnostjo nima veliko skupnega. Celo če bi delovale tako, kot naj bi, bi učinkovale z nekajletno zamudo. Mencinger kritičen do zdajšnjega finančnega stanja Dejansko daleč najbolj kritično tako za fiskalno konsolidacijo kot za izhod iz krize je po ocenah avtorja članka Jožeta Mencingerja zdajšnje finančno stanje v državi, ob čemer navaja zadolženost podjetij, veliko zadolženost bank v tujini, stagnacijo depozitov v bankah ter istočasno zaostrovanje kapitalske ustreznosti. Vse to je v proračunskem memorandumu vlade za leti 2011 in 2012 bolj ali manj spregledano.

Ob tem kot ključni problem memoranduma izpostavljajo predpostavke o gospodarskem mehanizmu, ki naj bi varčevalne ukrepe pretvoril v gospodarsko rast oz. vsaj preprečil padec bruto domačega proizvoda.

Manjši prihodki prebivalstva - manjši primanjkljaj? Mehanizem temelji na ekonomiki ponudbe - po njej ponudba avtomatično ustvarja povpraševanje, zniževanje javnega povpraševanja pa veča zasebno povpraševanje, gospodarsko rast in zaposlenost. Odkod zagotovilo, da zmanjšan javnofinančni primanjkljaj dosežen z manjšimi dohodki prebivalstva (plač, pokojnin, socialnih transferjev) poveča agregatno varčevanje in investicije v zasebnem sektorju, saj podjetniki ne investirajo in ne zaposlujejo brez povečanja povpraševanja, se sprašuje avtor.

Izhod iz krize ovira tudi zadolženost podjetij Gospodarska gibanja sicer v analizi trenutnega gospodarskega položaja Slovenije ugotavljajo, da zapuščina gradbeniškega balona in zadolženost podjetij zavirata izhod iz krize. Če bi gradbeništvo le stagniralo, bi bila gospodarska rast v letu 2010 za približno odstotno točko višja, ocenjujejo. Gospodarsko aktivnost še naprej res močno poganja edino izvozno povpraševanje ter prispeva k dodani vrednosti v predelovalni dejavnosti.

Ne spreglejte