Posedelova komisija želi razširiti preiskavo na vse banke

Tako bi pregledali posojila tudi drugih bank, ne le NLB in NKBM, in ugotavljali, ali in kakšno vlogo so imeli pri odobravanju posojil za managerske prevzeme nosilci javnih funkcij.

Komisija, ki so jo ustanovili, da bi ugotovili morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri financiranju menedžerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani bank v pretežni državni lasti, predlaga razširitev obsega preiskave "zaradi aktualnih informacij o delovanju drugih bank na območju Slovenije, Hrvaške in okoliških držav", je dejal Posedel.

Hypo banka udeležena z več kot 100 milijonov evrov "Vemo, da je bila v postopku prevzema Istrabenza Hypo banka udeležena z več kot 100 milijonov evrov. Ob informacijah, da naj bi v postopkih prevzemanja Pivovarne Laško sodelovali nekateri nosilci javnih funkcij, med njimi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, želi preiskovalna komisija ta sum preveriti," je dejal Posedel.

Predlagajo preiskavo vseh posojil pri vseh bankah v obdobju od 30. avgusta 2005 naprej. Zato Posedel pričakuje dokaj obsežno, a strokovno ne pretežko delo. Pri tem bodo sodelovali z zunanjim bančnim strokovnjakom in s preiskovalno komisijo avstrijskega parlamenta, je napovedal. Kdo bo ta strokovnjak, predsednik komisije ni navedel.

Tajnost osebnih podatkov bo zagotovljena Če banke ne bodo želele sodelovati, bodo to zahtevali prek sodišča, pravi Posedel. Tajnost osebnih podatkov bo zagotovljena, če pa bo ugotovljeno, da so pri prevzemih sodelovali nosilci javnih funkcij, je treba podatke razkriti, dodaja predsednik komisije.

Posedel pričakuje, da bo DZ predlog za razširitev preiskave soglasno sprejel na januarski redni seji DZ in da bo komisija lahko februarja začela z zaslišanji in zbiranjem podatkov o posameznih nosilcih po posameznih bankah.

"Po podatkih o poslovanju in odpisih, ki jih Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) vsak mesec objavljata, je verjetno prav, da se preveri, ali se v odpisih, ki se očitno serijsko dogajajo, udeleženi tudi nosilci javnih funkcij s posojili, ki so bili dani pod nenavadnimi pogoji," meni Posedel. Dodaja, da se je Bine Kordež javno hvalil, da dobiva posojila na dobro ime. "Poleg njegovega dobrega imena je lahko v tej praksi sodeloval še marsikdo od še bolj poznanih in vplivnih. Ta sum bi želeli raziskati," pravi Posedel.

Komisija bo zaslišala guvernerja Banke Slovenije Komisija bo na naslednji seji 26. januarja zaradi navedb direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjana Žuglja zaslišala guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca. Na Banki Slovenije so zahtevali magnetogram Žugljevega zaslišanja, a se morajo o magnetogramu najprej izjasniti zaslišane priče. To naj bi storile še v decembru, je povedal Posedel.

Po zaslišanju Kranjca bo komisija pripravila vmesno poročilo, ki se bo nanašalo na njeno dosedanje delo, predvsem glede ustreznosti prevzemne zakonodaje in aktivnosti regulatorjev, in Banke Slovenije, ter ga predložila DZ.