Poglejte, kje v Sloveniji so stanovanja najdražja in kje najcenejša

Trgovanje z nepremičninami se je zaradi epidemije novega koronavirusa marca popolnoma ustavilo. Že takrat je bilo jasno, da so smernice iz leta 2019 preteklost, razcveta slovenskega nepremičninskega trga pa je vsaj za zdaj konec, navaja poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za lansko leto, ki ga je izdala Geodetska uprava. 

Rekord iz leta 2008 je padel

Foto: Ana Kovač V lanskem letu je povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja znašala 1.850 evrov in je bila za 400 evrov oziroma 28 odstotkov višja kot leta 2015. Tako je bila za dva odstotka višja od prej rekordne cene iz leta 2008. 

V tem obdobju od leta 2015 so cene stanovanj stalno rasle. Največjo rast cen smo zabeležili leta 2018, ko so bile cene rabljenih stanovanj v primerjavi z letom prej, kljub zmanjšanju števila kupoprodaj, v povprečju višje za devet odstotkov.

Leta 2019 se je kljub umiritvi trga rast cen stanovanj nadaljevala z nekoliko manjšo močjo. Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države je bila v primerjavi z letom 2018 višja za pet odstotkov, navaja poročilo.

Kje v Sloveniji so stanovanja najcenejša in kje najdražja

Poročilo o slovenskem trgu nepremičnin kaže, da so morali kupci za kvadratni meter stanovanja lani največ odšteti v Ljubljani – 2.800 evrov, najmanj pa na območju Murske Sobote – le 1.050 evrov.

Na Obali malenkost ceneje kot v prestolnici

Cene stanovanj so zadnja tri leta najvišje v Ljubljani, v lanskem letu so bile več kot 50 odstotkov nad slovenskim povprečjem. Ljubljani sledi območje Obale brez Kopra, kjer najdemo letoviška mesta, kot sta Portorož in Piran. To območje je vodilo po najvišjih cenah stanovanj v državi do leta 2016. Tu so bile lani cene stanovanj za slabih 10 odstotkov nižje kot v glavnem mestu. Nad slovenskim povprečjem so še cene stanovanj v Kopru (dobrih 30 odstotkov), na območju Okolice Ljubljane (dobrih 20 odstotkov) in v Kranju (10 odstotkov).

Nepremičnine na Obali so nekoliko cenejše kot v Ljubljani, a še vedno precej nad slovenskim povprečjem. Foto: Getty Images

Raven cen stanovanj v Mariboru in Celju je približno enaka, v povprečju pa so cene stanovanj za več kot polovico nižje kot v Ljubljani oziroma okoli 30 odstotkov pod slovenskim povprečjem. Najnižje cene stanovanj ima med obravnavanimi območji Murska Sobota, kjer so te več kot 40 odstotkov nižje od povprečja in več kot 60 odstotkov nižje od ljubljanskih, še navaja poročilo. 

Leto 2020 se je začelo z veliko spremembo

Zaradi ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa, je veliko škodo utrpelo predvsem gospodarstvo, zato strokovnjaki napovedujejo hudo gospodarsko krizo. Rasti na nepremičninskem trgu, ki smo jo beležili v zadnjih letih, letos ni mogoče pričakovati, spremembe na nepremičninskem trgu pa so odvisne od tega, kako hitro bo gospodarstvo okrevalo.

Cene najemnin so že upadle

Gibanje na nepremičninskem trgu je odvisno od tega, kako dolgo bo gospodarska kriza trajala in kako globoka bo, pojasnjuje Roman Prskalo iz nepremičninske agencije Metropola IN. Foto: Metropola IN Prve spremembe so že opazne na trgu najemniških stanovanj, kjer so cene upadle za okoli 15 odstotkov, pojasnjuje Roman Prskalo iz nepremičninske agencije Metropola IN. To je predvsem posledica tega, da v tem obdobju ni bilo najemnikov za stanovanja, ki se oddajajo na Airbnb, Booking.com in drugih platformah za kratkoročno oddajanje. Lastniki so svoja stanovanja zato začeli oddajati v klasičen najem, z večjim številom najemniških stanovanj na trgu in večjo konkurenco pa so upadle tudi cene.

Pri trženju in prodaji nepremičnin posledice te krize še niso vidne. Povpraševanje po bivalnih enotah se je sicer že zmanjšalo, upad prodajnih cen nepremičnin zagotovo bo, prvi odziv trga oziroma vpliv na znižanje cen pa bo viden šele letos jeseni. Nadaljnji potek je odvisen od tega, kako dolgo bo gospodarska kriza trajala in kako globoka bo, pojasnjuje naš sogovornik. Kot je dodal, nekateri analitiki sicer pričakujejo, da bo kriza kar huda, vendar sam ni tako pesimističen in na nepremičninskem trgu ne pričakuje takšnega upada, kot smo ga zabeležili po gospodarski in finančni krizi leta 2008.

Če bo kriza, bodo najbolj na udaru počitniške hiše in apartmaji

Če bi se na nepremičninskem trgu zgodil večji upad, pa Prskalo pojasnjuje, da bodo najprej na udaru nepremičnine, ki jih kupci ne potrebujejo nujno: gre za nepremičnine, ki se uporabljajo za sekundarno bivanje, to so počitniške hiše in apartmaji, in pa tudi določene luksuzne nepremičnine. Povpraševanje po večjih stanovanjih, ki jih kupujejo družine, bo ostalo na solidni ravni, lahko pa bi bil na udaru tudi segment manjših stanovanj, ki so se kupovala za naložbo z namenom oddajanja.