Sobota, 5. 11. 2016, 4.11
6 let, 6 mesecev
Nova fronta v Bruslju: jabolko spora so nutella, milka, fanta ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
10
Izdelki za nemški trg so boljše kakovosti kot tisti za vzhodnoevropske, pravijo Slovaki in zahtevajo, da se te "dvojne standarde", kot jih imenujejo, odpravi. Podpirajo jih Čehi, Hrvati, Bolgari in Estonci. Se bo v bitko vpletla tudi Slovenija?
Slovaška dva meseca pred koncem polletnega predsedovanja Svetu Evropske unije obuja razpravo o domnevnih razlikah v izdelkih, namenjenih za "vzhodne" in "zahodne" trge Evropske unije (EU), ter zahteva ukrepe Bruslja za poenotenje sestavin.
Pritiski v Bruslju
Pridružujejo se jim tudi Čehi. Srednjeevropski državi menita, da bi morali spremeniti prehransko zakonodajo in vključiti varovalke, ki bi onemogočile, kot pravita, "dvojne standarde" pri sestavinah izdelkov. V zadnjih mesecih sta poskusili odpreti razpravo v Bruslju: Češka je na vprašanje opozorila na majskem srečanju kmetijskih ministrov in predlagala, da Evropska komisija s pravnimi ukrepi prepreči uporabo različnih surovin pri izdelkih iste blagovne znamke v različnih državah EU.
Hkrati so napisali pismo komisarki za notranji trg in industrijo, Poljakinji Elzbieti Bienkowski, ter komisarki za pravosodje, Čehinji Veri Jourovi. Nobena od njiju se do zdaj ni odzvala. Medtem naj bi slovaško predsedstvo razmišljalo tudi o nadaljnjih ukrepih in pritiskih za obravnavo te tematike v Bruslju.
"Problematika dvojne kakovosti prehranskih proizvodov pod eno blagovno znamko v Sloveniji ni tako velika kot v nekaterih vzhodnoevropskih državah in tudi potrošniške organizacije v Sloveniji do zdaj niso posebej opozarjale na to težavo," pravijo na kmetijskem ministrstvu,
Preberite še:
Založene oporoke: trije oškodovanci od države zahtevajo 180 tisoč evrov
Bo Zdenku Pavčku spodletel odpust milijonskih dolgov?
Pod socializmom se ni živelo bolje
Zakaj za zdravila brez recepta plačujemo več kot sosedi?
Hrvati začeli pregled izdelkov
Pozivom so se priključili tudi Bolgari, Estonci in Hrvati. Hrvaška agencija za hrano (HAH) je pred kratkim po poročanju Jutarnjega lista na pobudo evropske poslanke Biljane Borzan začela študijo kakovosti izdelkov na domačih policah v primerjavi s tistimi v tujini. Trenutno izbirajo, katere izdelke bodo testirali, rezultati pa naj bi bili znani v začetku prihodnjega leta.
Kaj pa Slovenija? Minister za kmetijstvo Dejan Židan je, kot pravijo na ministrstvu, na že omenjenem majskem srečanju v Bruslju podprl uveljavitev načela, da morajo biti vsi proizvodi, ki se tržijo pod eno blagovno znamko, enake kakovosti oziroma morajo imeti enako vsebnost sestavin ustrezne kakovosti.
Kot pravijo na ministrstvu, podjetja to včasih delajo z namenom prilagajanja okusa proizvodov prevladujočemu okusu potrošnikov v posamezni državi, a zato ne sme trpeti kakovost surovin in izdelka.
Slovenija nima teh težav
Evropski poslanec Franc Bogovič, tudi nekdanji kmetijski minister, meni, da bi bilo smiselno preveriti, ali so slovenski izdelki manj kakovostni od na primer nemških.
Da bi sledili potezi Hrvatov in začeli raziskavo našega trga, pa ne razmišljajo. "Problematika dvojne kakovosti prehranskih proizvodov pod eno blagovno znamko v Sloveniji ni tako velika kot v nekaterih vzhodnoevropskih državah in tudi potrošniške organizacije v Sloveniji do zdaj niso posebej opozarjale na to težavo," pravijo na ministrstvu.
Dodajajo še, da raziskave, kot jo pripravljajo Hrvati, navadno opravljajo nevladne potrošniške organizacije. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so nam dejali, da izvajajo primerjalno potrošniško testiranje enakovrednih izdelkov in na našem trgu ti testi pri istovetnih izdelkih ne kažejo razlik.
Evropski poslanec Franc Bogovič, sicer nekdanji kmetijski minister, medtem meni, da bi bila raziskava smiselna. Po njegovem mnenju se spornih praks lotevajo predvsem podjetja z močnimi blagovnimi znamkami, ki jim potrošniki zaupajo, zato ne preverijo sestavin. "Če bodo ugotovljene razlike v kakovosti izdelkov, pričakujem, da bodo pristojni organi v Sloveniji pripravili ustrezne ukrepe, ki bodo pripomogli k zmanjševanju zavajanja potrošnikov," pravi.
Češka: vsebina izdelkov je prilagojena različnim trgom
Raziskave kažejo, da se sestavine živil za različne evropske trge ponekod pomembno razlikujejo.
Slovaki v zadnji pobudi navajajo rezultate lani izdelane raziskave, v kateri je češka fakulteta primerjala izdelke istih blagovnih znamk na Češkem in v Nemčiji. V ribjih palčkah znamke Iglo, kupljenih v češki trgovini, je bilo za sedem odstotkov manj ribe kot v istem izdelku, kupljenem v nemški trgovini, v kavi pa tretjino več kofeina.
Ledeni čaj znamke Nestea z okusom limone je imel na Češkem 40 odstotkov manj čajne vsebine kot isti izdelek na nemških policah. Odziv podjetja Nestle, ki je skupaj s Coca Colo lastnik te znamke čajev: "Upoštevamo povratne informacije potrošnikov, ki nam pomagajo izboljšati izdelke in razviti nove recepte po željah lokalnih potrošnikov."
Raziskavo je vodila češka evroposlanka Olga Sehnalova, pod drobnogledom pa je bilo 24 izdelkov, od katerih jih je bilo 14 dražjih na Češkem. Rezultati raziskave so pokazali, da je vsebina izdelkov prilagojena različnim trgom.
ZPS: Ni vsaka nutella enakega okusa
Pred sedmimi leti so razlike med namazi znamke Nutella iskali tudi slovenski strokovnjaki.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) sicer pravijo, da razlik med izdelki danes ni, so pa njihove analize pred nekaj leti kazale, da so se na našem trgu pojavljali izdelki iste blagovne znamke, a različnega okusa.
Ena od takih je primerjava lešnikovih namazov v slovenskih trgovinah, ki je sicer stara že sedem let. ZPS je v tej raziskavi iz leta 2009 zajel tudi namaze znamke Nutella, polnjene v različnih državah. Ugotovili so, da imata italijanski in poljski namaz izrazitejši okus po lešnikih in mleku, medtem ko pri nemškem bolj prevladuje okus po čokoladi.
Raziskavo je izvedla skupina strokovnjakov, ki je nutello ocenjevala skozi senzorične lastnosti, končna ocena pa je bila sestavljena iz sedmih vmesnih: videz namaza v embalaži in brez nje, mazavost, občutek v ustih, sladkost, aroma (kombinacija okusa in vonja) ter okus, ki ostane v ustih po zaužitju. Pri končni oceni je bila najpomembnejša tista za aromo.
Nutelli, izdelani na Poljskem in v Italiji, sta dobili najvišjo oceno (93,3 točke), nekoliko nižjo nemška (92,8), raziskovalci pa so zapisali, da so bile med vsemi tremi zelo majhne razlike.
Ob raziskavi, ki so jo izvedli strokovnjaki s certifikatom za senzorično ocenjevanje, je ZPS preizkušal okus lešnikove kreme še med potrošniki. Skupino je sestavljalo 24 odraslih, najbolj pa sta jih prepričali nemška in poljska nutella, medtem ko italijanske nihče ni uvrstil na prvo mesto.
Ciprska fanta z dvakrat več sladkorja kot britanska, slovenska vmes
Fanta (proizvaja jo Coca-Cola) je v Sloveniji manj sladka kot na Cipru.
Evropsko združenje potrošnikov pa je v začetku letošnjega leta končalo manjšo raziskavo, v kateri so med drugim ugotovili, da ima pijača znamke Fanta proizvajalca Coca-Cola precej različno vsebnost sladkorja: na Cipru 12,7 grama na 100 mililitrov, v Sloveniji in na Češkem 9,5 grama, v Nemčiji 9,1 grama, v Veliki Britaniji 6,9 grama.
Kosmiči proizvajalca Kellog, znamka se imenuje Frosties, so imeli v 16 izbranih državah EU (Slovenija ni vključena) povsem enako vsebnost maščob, soli, proteinov. Odstopanje pa je bilo pri sladkorju, in sicer imajo kosmiči za švedski trg 25 gramov sladkorja na 100 gramov, za vse preostale trge pa 37 gramov.
Na drugi strani so imeli na primer sladoledi znamk Magnum (proizvajalec Unilever), Milka (Mondelez) in Frosties (Kellog) povsem enako sestavo na vseh proučevanih trgih. Tudi pri teh izdelkih Slovenija sicer ni bila vključena.
Poslanci za vseevropsko raziskavo
Za komentar smo vprašali tudi evropske poslance iz Slovenije. Odgovorili so nam Igor Šoltes, Romana Tomc, Patricija Šulin, Franc Bogovič in Lojze Peterle (Tanja Fajon se je zaradi službene poti opravičila, odgovorov Milana Zvera in Iva Vajgla nismo prejeli).
Vsi se strinjajo, da bi morali biti standardi kakovosti za izdelke po EU enaki. Peterle meni, da je nesprejemljivo, da nekatera podjetja prodajajo izdelke z več soli, sladkorja in maščob v nekaterih državah, v drugih pa bolj zdravo različico. Tomčeva pri tem opozarja, da je ključna vloga države, saj ponekod prav nacionalni predpisi dopuščajo višje ali nižje ravni določenih sestavin, ki zmanjšajo kakovost izdelka.
Bogovič, Šulinova, Šoltes in Peterle so med podpisniki izjave o tej temi, ki so jo evropski poslanci poslali Evropski komisiji. V izjavi so opozorili na vprašanje razlik v sestavi in kakovosti izdelkov v prodaji na vzhodnih in zahodnih trgih v EU ter zahtevali, da komisija:
- izvede raziskavo trga, da bi bolje razumeli obseg neenakosti izdelkov in vzroke zanjo,
- zbere podatke in jih objavi v javnem dokumentu ter
- v sodelovanju z evropskimi institucijami za varstvo potrošnikov predlaga mogoče rešitve za odpravo diskriminacije potrošnikov.
Odziv komisije še ni znan.
Vprašljiva volja velikih
"Vsekakor bom tudi tokrat podprl poziv k zagotovitvi enakih standardov za vse evropske potrošnike. Potrebujemo evropsko zakonodajo, ki bo odpravila te anomalije, ki so nepoštene in zavajajoče do potrošnikov, hkrati pa odražajo manjvrednostni odnos do srednje- in vzhodnoevropskih držav," pravi Igor Šoltes, evropski poslanec,
Žogica je torej zdaj na strani Bruslja, ki bi moral preveriti stanje in predlagati zakonodajne spremembe. Kot je poročal bruseljski Politico, pa bodo vzhodnoevropske države verjetno težko uspešne, saj bo odločitev Bruslja odvisna predvsem od politične volje največjih članic, na primer Nemčije in Francije, ki nimajo večjega interesa za sodelovanje.
Da reševanje problematike ni v interesu vseh, meni tudi evropski poslanec Šoltes. Kot pojasnjuje, je namreč po lani objavljeni češki študiji (več o njej v okvirju) tema na ravni EU kljub drugačnim napovedim zamrla.
Kupcem informacije, nato naj "glasujejo z nogami"
Evropska poslanka Patricija Šulin meni, da je bolj kot dodatna regulacija živilske industrije pomembna boljša informiranost potrošnika.
Sogovorniki se strinjajo, da je trenutno najboljši ukrep informiranje potrošnikov. "Potrošnik je tisti, ki se odloči, kaj bo kupil. Zato so tako pomembne informacije, ki jih dobi ob nakupu in ki vplivajo na njegovo odločitev za nakup določenega živila," pravijo na ministrstvu.
Šulinova je za večjo podporo potrošniškim organizacijam. "Prej kot z dodatno regulacijo, ki je povezana tako s stroški uvajanja kot nadziranja, bi bilo smiselno ukrepati s spodbujanjem testiranj in primerjav prek potrošniških organizacij in obveščanjem javnosti. Negativna reklama in glasovanje kupcev 'z nogami', torej da takšnih izdelkov ne kupijo, bi bila najboljša spodbuda za spremembe v industriji," meni.
10