NLB zaradi slabih posojil pokleknil pred davkarijo, bodo morali tudi drugi?

Slovenske banke, ki kljub povečevanju kreditiranja podjetij in gospodinjstev izgubljajo prihodke od provizij in obresti na posojila, imajo novo veliko težavo. Od finančne uprave (Furs) bi lahko že v kratkem prejele visok davčni račun.

Domače banke NLB, NKBM, Abanka Vipa, Banka Celje (danes pripojena k Abanki) in Gorenjska banka so se namreč pred tremi leti zapletle v spor z davkarijo.

Na Fursu želijo mimo postopkov Banke Slovenije in organov pregona odpreti kreditne mape in pod vprašaj postavljajo obračune davkov pri oslabitvah in odpisih posojil. Od bank si obetajo dodatne davčne prilive.

Spor se dolgo časa ni premaknil z mrtve točke. Vse dokler ni pod pritiskom (zdaj že propadlega) prodajnega postopka prva popustila NLB in se s Fursom poravnala. S tem je v neugoden položaj spravila druge banke. 

Kaj je definicija spornega posojila?

Banke so po letu 2008, torej po začetku svetovne gospodarske in finančne krize, opravile obsežne oslabitve in odpise posojil, zaradi katerih so utrpele visoke izgube.

Odpise, ki jih je bilo samo v letih 2013 in 2014 za več milijard evrov, so lahko po zakonu uveljavljale kot davčno priznane odhodke in si na ta način zniževale davčno osnovo. Posledično jim je bilo potrebno v zadnjih letih plačati manj davka na dobiček.

Toda spomladi 2014 je Furs izdal nepričakovano navodilo. Od bank je zahteval, naj izvzamejo tista posojila, ki so bila dana "v nasprotju z načelom dobrega gospodarja in/ali običajno poslovno prakso". Torej sporna posojila.

Na Združenju bank Slovenije, ki ga je vodil France Arhar, so pred časom pridobili izvedensko mnenje davčnih svetovalcev, ki so ocenili, da stališče Fursa ni zakonito. Na Združenju bank Slovenije, ki ga je vodil France Arhar, so pred časom pridobili izvedensko mnenje davčnih svetovalcev, ki so ocenili, da stališče Fursa ni zakonito. Foto: Matej Leskovšek

Poteza Fursa je sprožila val ogorčenja in nasprotovanja v bankah in njihovem stanovskem Združenju bank Slovenije.

Njihovi glavni očitki so:

  1. nihče jim ne zna povedati, kaj je sporno posojilo. Ne davčna ne bančna zakonodaja nikjer ne določa kriterijev, kaj je skrbno dano posojilo oziroma kdaj prihaja do kršitev načela dobrega gospodarja.Glavno vprašanje je, ali je Furs sploh pristojen in dovolj kompetenten za tolmačenje definicij, ki segajo na področje bančne zakonodaje.
  2. Iz interpretacij Fursa je bilo mogoče sklepati, da bi lahko bila sporna večina slabih posojil, čeprav je šlo pri njihovi odobritvi tudi za povsem običajna poslovna tveganja, težave z izterjavo pa so posledica krize.
  3. Banke trdijo, da gre za spreminjanje pravil za nazaj oziroma retroaktivnost. Na Združenju bank Slovenije so že leta 2014 pridobili izvedensko mnenje davčnih svetovalcev, ki so ugotovili, da gre za spreminjanje celo predhodno izdanih stališč Fursa in finančnega ministrstva.
  4. Furs naj bi pri izboru bank, v katerih je uvedel davčne postopke, ravnal diskriminatorno. Med preiskovanimi so bile samo NLB, NKBM, Abanka Vipa, Banka Celje in Gorenjska banka, ne pa tudi tuje banke.Nekateri so ugibali, ali je bila kriterij za uvedbo davčnega postopka državna pomoč, ki so jo leta 2013 prejele tri največje banke. Z dodatno obdavčitvijo bi si namreč država povrnila del sredstev, ki jih je porabila za dokapitalizacije.

Do Fursovih stališč so bili kritični tudi na Banki Slovenije.

Predlagali so, naj se kot davčno nepriznana določi samo tista posojila, za katera je bilo v sodnem postopku zoper odgovorne v bankah dokazano, da so bila dana z namenom njenega oškodovanja. S tem so se strinjali tudi v bankah.

Kaj je davčni ščit

Banke so v zadnjih letih opravile obsežne oslabitve in odpise posojil, zaradi katerih so utrpele visoke izgube. Davčni predpisi so jim pomagali zniževati davčno osnovo, banke pa bi na račun odloženih davkov lahko tudi v prihodnje, ko bi začele poslovati z dobičkom, bi nanj plačale manj davka in koristile tako imenovani davčni ščit.

Na Fursu lovili rok

Vendar so na Fursu vztrajali pri svojem. Trdili so, da se pri sodnih postopkih uporabljajo drugačna načela in dokazna sredstva kot pri davčnih postopkih.

Finančna uprava Republike Slovenije Foto: STA Ni jih zanimalo niti to, da so bile banke v postopkih privatizacije, ki so se v nekaterih primerih že uspešno končali, odprti davčni postopki pa so zanje predstavljali pomembno negotovost, ki je zmanjševala pričakovano kupnino.

Ker nobena od strani ni popustila in je vsaka vztrajala pri svojih stališčih, je Furs leta 2015 proti omenjenim petim bankam sprožil davčno-inšpekcijske nadzore. Ti so se nanašali za obdobje zadnjih pet let, s čimer so na Fursu lovili rok, ko so banke pričele z obsežnimi oslabitvami in odpisi za slaba posojila.

Pred privatizacijo želeli končati spor

Medtem ko so banke od začetka spora nastopale enotno in napovedovale, da bodo svojo pravico iskale na sodiščih, je v lanskem letu nepričakovano izstopila naša največja banka.

Država kot lastnica NLB je v pripravah na privatizacijski postopek ocenila, da odprt davčni postopek predstavlja preveliko tveganje. Zato so se po trditvah naših virov začeli zavzemati, da bi NLB in Furs dosegla dogovor. V NLB so po naših informacijah vložili samoprijavo, nato pa se s Fursom poravnali.

NLB plačala 841.000 evrov

V NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak, so za Siol.net potrdili, da je bila davčna inšpekcija končana lani. "V zvezi s tem je NLB evidentirala 841 tisoč evrov odhodkov za davek, vse obveznosti pa je banka poravnala že leta 2016," so dodali. 

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB Foto: Matej Leskovšek Kako so v NLB prišli do te številke, ni jasno. Omenja pa se, da so pri pogajanjih za osnovo vzeli posojila, za katera so vložili kazenske ovadbe. 

To možnost je Furs po neuradnih informacijah ponujal tudi drugim bankam. Vendar so te vztrajale, da zgolj ovadba ne more biti zadosten kriterij za opredelitev neskrbnega ravnanja bankirjev, ampak da je potrebno počakati na sodbe sodišč v teh primerih. 

V NLB je bil, kot je znano, privatizacijski postopek na koncu ustavljen, medtem ko je bila mariborska NKBM že lani aprila prodana ameriškemu skladu Apollo. V NKBM naših vprašanj niso želeli komentirati, češ da davčni postopek še poteka.

Američanom obljubili, da jih ne bodo obdavčili?

Toda naši viri trdijo, da v NKBM že nekaj časa ne potekajo nobene aktivnosti in da je Furs postopek v tej banki opustil. Sklepajo, da je Fursova neaktivnost povezana z zamenjavo lastništva. Ali to drži in ali je Apollo od države morda dobil neformalno zagotovilo, da mu Furs ne bo odmeril dodatnega davka, uradno ni mogoče preveriti.

Na Fursu so sicer zatrdili, da noben postopek ni bil ustavljen. "V skladu z načeli davčnega postopka se konkretni podatki o posameznem inšpekcijskem postopku štejejo za davčno tajnost in vam želenih podatkov ne moremo posredovati," so dodali.

"Veliko tveganje za banke"

"Kaj je danes dobra poslovna praksa za posel, ki se bo presojal čez deset let? Tako kot je z današnjimi očmi težko presojati, ali je bilo neko posojilo pred desetimi leti preveč tvegano, tako bo lahko nekdo v prihodnosti pod vprašaj postavil posojila, ki jih odobravamo danes in dodatno obdavčil banke. Če ni sistemskih rešitev, predstavlja to za vse banke veliko tveganje," je bil kritičen eden od bankirjev, ki je želel ostati neimenovan.

Pritisk Fursa se povečuje

Davčnih inšpekcij zaradi zakonskih omejitev nista želela komentirati niti predsednik uprave Abanke Jože Lenič niti predsednik uprave Gorenjske banke Andrej Andoljšek

Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance Foto: STA Po neuradnih informacijah pa se je pritisk Fursa, da bi se davčno-inšpekcijski postopki končali, in to z odmero dodatnih obveznosti, v zadnjem času okrepil. Eno od bank naj bi pred dnevi že obiskali davčni inšpektorji, ki zahtevajo podatke o posameznih posojilih. 

Kakšne kriterije bodo uporabili pri presojanju spornosti posojil, niti po treh letih ni jasno. Na ministrstvu za finance namreč kljub večkratnim pozivom niso sprejeli jasnega predpisa, ki bi taksativno našteval, katera dejanja bančnikov davčni organ ne bo štel za skrbna in odgovorna ter popravkov vrednosti posledično ne bo priznal kot davčni strošek. Takšen poziv je združenje bank na ministrstvo nazadnje naslovilo februarja lani. 

Na ministrstvu niso naredili ničesar

Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, do danes niso naredili ničesar za sprejetje sistemske rešitve, ki bi onemogočala različne interpretacije in opredelitve slabih bančnih praks.

Pojasnili so le, da so na sestankih z združenjem bank in Banko Slovenije izmenjali "stališča do predlogov s sistemskega vidika".

Kljub temu se otepajo odgovornosti za nerazrešen spor in se postavljajo na stran Fursa. Po njihovih besedah na Fursu ugotavljajo davčne posledice odpisov posojil v bankah neodvisno od ugotovitev revizorjev in Banke Slovenije "na podlagi dejstev in okoliščin posameznega primera ter veljavne davčne zakonodaje".

Komentarji

7
  • as321 / 19.06.2017. ob 11:18

    Kje so imena?

  • Zgodovinar_69 / 19.06.2017. ob 08:27

    Banana Republika Slovenija. Kjer si oblast želi, da bi bili Slovenci čim bolj revni.

  • stanly / 19.06.2017. ob 07:39

    vraničarjeva raje išče tolažbo in uteho pri hrvaškemu duhovnemu guruju in mu slepo sledi...

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.