Nihče mu nič ne more, Martin Odlazek postaja radijski kralj

Boj za položaj na slovenskem radijskem trgu, ki ga že leta pestijo upad oglaševalskih prihodkov, razdrobljenost, slabe ekonomske razmere in nenadzorovano mreženje, ki ga mnogi označujejo kot oligopolizacijo, se v zadnjem času še zaostruje.

Pod okriljem podjetja Media24 trenutno izhajajo časopisi Svet24, Ekipa SN, Salomonov oglasnik in Dolenjski list ter revije Zvezde, Zarja, Vklop in številne druge. Zdaj Martin Odlazek (levo) v njega vključuje še pomembne lokalne radijske postaje.

Pod okriljem podjetja Media24 trenutno izhajajo časopisi Svet24, Ekipa SN, Salomonov oglasnik in Dolenjski list ter revije Zvezde, Zarja, Vklop in številne druge. Zdaj Martin Odlazek (levo) v njega vključuje še pomembne lokalne radijske postaje. Foto: STA

Na radijskem trgu so trije glavni igralci:

  • Leo Oblak, lastnik mreže Infonet, v katero spadajo Radio 1, Radio Antena in nekatere manjše radijske postaje,
  • Martin Odlazek, ki obvladuje neformalno mrežo, pod okriljem katere delujejo Radio Aktual, Radio Veseljak in Radio Salomon, ter
  • Marko Kolbl, lastnik Radia Center. Poleg tega vodi oglaševalsko družbo Europlakat in velja za enega najvplivnejših ljudi v medijskem prostoru.

V rokah imajo največje komercialne radijske postaje, s katerimi pokrivajo ključne predele Slovenije, zberejo glavnino oglaševalskih prihodkov in s tem krojijo radijski trg.

Lokalne postaje "trofeje" v vitrini velikih igralcev

Denarja, ki ga radijske postaje zberejo z oglasi, je vse manj. Po nekaterih informacijah ga je od 12 do 16 milijonov evrov na leto, po podatkih Mediane pa skupna bruto vrednost oglaševanja na najbolje poslušanih radijskih postajah presega 20 milijonov evrov, kar znaša zgolj nekaj več kot tri odstotke oglaševalskega kolača.

Radijske postaje uradno poslujejo s pozitivno ničlo, vendar naj bi največji igralci na trgu ustvarjali tudi po nekaj sto tisoč evrov letnega dobička. Glavni razlog naj bi bil v tem, da so trženje oglasov prenesli na druga svoja podjetja in s tem zameglili dejansko sliko.

Leo Oblak je lastnik mreže Infonet. Leo Oblak je lastnik mreže Infonet. Foto: STA V želji po povečanju vpliva se zlasti med Oblakom in Odlazkom odvija tekma za radijske frekvence, tako prvi kot drugi pa v svojo razvejano mrežo dodajata nove "trofeje" - manjše in pred tem neodvisne lokalne radijske postaje, ki so zašle v finančne težave.

Dogajanje na trgu gre več kot očitno v škodo poslušalcev. Različne analize kažejo, da imajo največji komercialni radii v povprečju trikrat daljše oglasne bloke, lokalne radijske vsebine pa so zelo priljubljene med poslušalci.

Namesto tega so se uveljavile radijske mreže, ki veliko večino dneva, tudi v najbolje poslušanem času, vrtijo enak program. Šele v nočnih urah pa zadostijo zakonskim pogojem in poslušalcem nudijo tudi lokalno vsebino.

Dolenjska izgublja eno zadnjih lokalnih postaj

Tako imenovano konsolidacijo slovenskega trga bodo kmalu občutili na Dolenjskem, kjer so poslušalci že dalj časa nezadovoljni s kakovostjo radijskih vsebin. V kratkem bodo namreč ostali brez ene zadnjih lokalnih radijskih postaj.

Radio Krka, tretja najbolj priljubljena komercialna postaja v regiji, ki jo posluša 13.000 ljudi, bo prešel v roke dolenjskega poslovneža Martina Odlazka, natančneje njegove skupine Media24. Posel naj bi bil neuradno vreden okoli pol milijona evrov.

Odlazek, ki počasi dohiteva dosedanjega vladarja radijskih valov Lea Oblaka, bo s tem še utrdil prevlado v krajih, od koder prihaja. Njegovi postaji Radio Aktual in Radio Veseljak po zadnjih dostopnih podatkih že posluša nekaj manj kot tretjina Dolenjcev, s prevzemom Radia Krka pa bo prišel do 40-odstotnega deleža v regiji.

Krater Foto: STA "Menimo, da bosta povezani družbi lažje kljubovali trenutnim razmeram in ostri konkurenci na trgu ter na tak način zveste bralce oziroma poslušalce z novicami seznanjali tudi v prihodnje," je komentiral direktor Dolenjskega lista Gregor Repič.

Do programske "združitve" Radia Krka z Odlazkovo mrežo je prišlo že letos spomladi, ko je njegovo vodenje prevzel Edo Urbančič, pomočnik direktorja radijskih postaj Media24. Zdaj bo prišlo tudi do uradnega prepisa lastništva na Odlazkovo podjetje Dolenjski list, o čemer bo že naslednji teden na seji razpravljal svet za radiodifuzijo.

Gre za nov premik v procesu nadomeščanja nekdaj močnih lokalnih programov s programi velikih (ne)formalnih mrež. Edina še preostala neodvisna radijska postaja na Dolenjskem je Radio Sraka, ki ga posluša nekaj več kot sedem odstotkov ljudi.


Preberite še: 

Slaba banka nad tiskarskega barona

Martin Odlazek skril lastništvo imperija


Povezovanje lokalnih in regijskih radijskih postaj

Tudi zato se je nekaj manj kot dvajset lokalnih in regionalnih radijskih postaj odločilo povezati v novo mrežo in skupaj nastopiti na oglaševalskem trgu. 

Izrazito močna in vplivna je v vzhodni Sloveniji, na podeželju in v manj urbanih predelih Slovenije. Nagovarja poslušalce, ki jih največje komercialne mreže stežka ali sploh ne dosežejo. Nekateri ključni člani so povezani s Slovensko demokratsko stranko (SDS).

Idejni vodja projekta združevanja lokalnih radijskih postaj je Aleksander Žišt, nekdanji direktor Radia Center. Idejni vodja projekta združevanja lokalnih radijskih postaj je Aleksander Žišt, nekdanji direktor Radia Center. Foto: STA Idejni vodja projekta in direktor združenja Aleksander Žišt namigovanja, da gradi radijsko mrežo, ki bo pred volitvami podpirala katero od političnih strank in nagovarjala volivce na podeželju in območjih, kjer ima SDS tradicionalno dobre volilne izide, odločno zanika. Več o projektu -> V tišini nastaja nova radijska mreža – v njej pomembneži iz SDS

Kljub temu v kuloarjih krožijo informacije, da se bo politika še pred volitvami poskušala povezati ali celo prevzeti katero od obstoječih radijskih mrež, ki bi jim nudila manjkajočo infrastrukturo za uspešno nagovarjanje potencialnih volivcev.

Zaradi pomanjkanja frekvenc in prostora na trgu namreč nanj ne more več vstopiti novi igralec, ampak lahko kvečjemu kupi katero od obstoječih mrež.

Z novimi frekvencami nad Štajersko

Odlazku, ki se je v zadnjih letih osredotočil na medijsko dejavnost, naj bi uspel še en veliki met. Po naših informacijah bo v kratkem prevzel tudi Radio Tednik Ptuj.

Gre za eno izmed pomembnejših slovenskih regionalnih radijskih postaj in izdajatelja časopisa Štajerski tednik. Zaposlenih ima več kot 20 ljudi, na letni ravni pa ustvari okoli 1,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje.

Radio Center, ki je v lasti Marka Kolbla, je v lanskem letu ustvaril 1,2 milijona evrov prihodkov in nekaj tisoč evrov dobička. Radio Center, ki je v lasti Marka Kolbla, je v lanskem letu ustvaril 1,2 milijona evrov prihodkov in nekaj tisoč evrov dobička. Foto: STA Po naših informacijah je bil Radio Tednik Ptuj za Odlazka v prvi vrsti zanimiv zaradi frekvenc, ki mu bodo omogočale širitev na območju Štajerske in Koroške ter v Prekmurju, ki ga obvladujejo Radio Center, Radio City in nekateri bolj lokalni radii. 

Odlazek namreč že ima frekvence, ki oddajajo z Boča nad Poljčanami, vendar so tako kot ljubljanske frekvence na istem podjetju RGL. To mu po obstoječi zakonodaji onemogoča, da v Ljubljani in Mariboru oddaja različna programa. Z nakupom Radia Tednik Ptuj bo to lahko počel, s čimer bo lažje prepričal oglaševalce in povečal prihodke.

Radio Tednik Ptuj je imel sicer še do lanskega leta 25 lastnikov, nedavno pa so se praktično vsi odločili za prodajo svojih deležev podjetjem, za katerimi naj bi stal vplivni lokalni podjetnik Robert Furjan oziroma njegova družina. Furjan je imel v preteklosti več podjetij, ki so imela večmilijonsko premoženje, vendar so že pred nekaj leti končala v stečaju.

Na konkretna vprašanja o nakupu Radia Tednik Ptuj Gregor Repič ni odgovoril.

Murski val ostal v lokalnih rokah

Odlazek se je potegoval tudi za nakup Murskega vala, najbolje poslušanega radia v Pomurju, vendar mu je spodletelo. Tako bo regionalna radijska postaja še naprej delovala samostojno in (še) ne bo postala del katere od velikih radijskih mrež.

V boju za Murski val med Odlazkom, podjetjem Cerod, ki ga obvladujejo lokalne občine, in Janezom Hančem, lokalnim podjetnikom in nekdanjim zaposlenim na radiu, je zmagal zadnji. Cena, ki jo je plačal Hanč, naj bi presegla pol milijona evrov. 

Sedež radia Murski val v Murski Soboti

Murski val je bil sprva v lasti murskosoboškega gradbinca Stanka Polaniča, leta 2013 pa so ga kupili podjetje GMT, prekmurski humorist Geza Farkaš in nesojeni prevzemnik Večera Denis Čeh. Manj kot štiri leta pozneje so se že odločili za njegovo prodajo.

Velike mreže izrivajo lokalne radie

Da je stanje na slovenskem radijskem trgu izjemno slabo, je jasno tudi tistim, ki nadzorujejo dogajanje in krojijo medijsko zakonodajo.

Na Agenciji za komunikacijska omrežja (AKOS) so v zadnji analizi dogajanja na trgu iz leta 2014 ugotovili:

  • nadaljnje krčenje oglaševalskega kolača se bo še naprej odražalo na programskem in lastniškem povezovanju akterjev na trgu in izginjanju programov za manjša okolja,
  • poglabljanje težav radijskih programov s statusom posebnega pomena zaradi ekonomske krize in lokaliziranega oglaševanja nacionalnih medijev po nizkih cenah ali celo brezplačno, ter 
  • krčenje javnih sredstev za sofinanciranje vsebin v javnem interesu.

radio Foto: Thinkstock Radijski trg, na katerem je preveč radijskih programov, je po eni strani preveč razdrobljen, po drugi strani pa že dokaj konsolidiran, tako v lastniškem kot v programskem smislu.

Ekonomska kriza ne dopušča drobitve že tako majhnega radijskega občinstva na posamezne ciljne skupine. Z vidika medijske ekonomije se to ne izplača, zato se večina medijev odloča za vsebine, ki pritegnejo največ poslušalcev.

Kljub poplavi oglasov večina radijskih poslušalcev v Sloveniji po zadnji raziskavi ocenjuje, da je danes kakovost radijskih vsebin boljša v primerjavi s stanjem pred leti.

Kako se deli državni denar

Zaradi finančne stiske lokalnih radijskih postaj država vsako leto nameni sredstva za sofinanciranje medijskih vsebin. 

Denar Foto: Reuters Na zadnjem razpisu, ki je bil objavljen konec lanskega leta, so za podporo radijskih vsebin razdelili okoli 1,1 milijona evrov, v povprečju nekaj manj kot 60.000 evrov na radijsko postajo. Večina od njih je neodvisnih in delujejo samostojno.

Kljub temu danes že kar šest od 19 podjetij, ki so letos prejeli omenjena sredstva, deluje pod okriljem katere od dveh največjih mrež. Oblakovi radii so skupaj dobili nekaj več kot 210.000 evrov, Odlazkov Radio Kum Trbovlje in Radio Ptuj pa skupno 140.000 evrov.

Brez strategije razdali frekvence

Vzroke za stanje na trgu gre iskati v brezglavem podeljevanju radijskih frekvenc.

"Če smo bolj natančni, lahko v ključnem obdobju, v katerem so se delile pravice do uporabe frekvenc, govorimo o odsotnosti kakršnekoli politike in o popolnem umanjkanju programskih pogojev in zahtev do izdajateljev," opozarjajo na AKOS.

"Pri zdajšnji ureditvi programskih mrež gre tako po eni strani za uzakonjeno zlorabo instituta javnega razpisa, ki povzroča ne najbolj racionalno rabo že tako precej omejenih radiofrekvenčnih virov, po drugi strani pa za neizogibno posledico odsotnosti vizije pri razdelitvi radijskega spektra in ustrezne ureditve razmerij na radijskem trgu." 

Opozarjajo tudi na dejstvo, da ob dosedanjem ugašanju radijskih postaj še nihče ni vrnil frekvence, ampak so se njihovi lastniki preprosto odločili za donosno prodajo podjetja skupaj s frekvenco kateremu od večjih igralcev na trgu.

"Izdajatelji radijskih programov, ki delujejo na trgu in so odvisni od števila poslušalcev, najverjetneje ne utegnejo čakati na razplet morebitnih tovrstnih razprav. Potrebujejo hitre in učinkovite rešitve," so že leta 2014 ugotavljali na AKOS. "Iz krajev, kjer je radijska ponudba siromašnejša, prihajajo pobude prebivalcev, naj se jim omogoči dostop do dodatnih radijskih programov."

Kdo obvladuje slovenski radijski trg

Ljubljanska regija

  • 23,5 % Radio 1, Antena
  • 19 % Radio Aktual, Salomon, Veseljak
  • 14 % Val 202
  • 12 % Prvi program

Mariborska regija

  • 15 % Radio 1, Antena
  • 14 % Radio City
  • 13 % Radio Aktual, Salomon, Veseljak
  • 9 % Radio Center

Celjska regija

  • 24,5 % - Radio Aktual, Salomon, Veseljak
  • 14,5 % - Radio 1, Antena
  • 11 % Val 202

Gorenjska

  • 26 % - Radio 1, Antena
  • 16,5 % Val 202
  • 11 % Prvi program
  • 9,5 % - Radio Aktual, Salomon, Veseljak

Primorska

  • 19,5 % - Radio 1, Antena
  • 13 % Val 202
  • 12 % Radio Koper
  • 12 % Radio Capris

Dolenjska

  • 40 % - Radio Aktual, Salomon, Veseljak, Krka
  • 16,5 % - Radio 1, Antena
  • 10 % Val 202

Op.: gre za podatke o poslušanosti v juliju 2017

Vir: Mediana

Komentarji

8
  • Marc / 24.08.2017. ob 07:10

    Val 202, občasno v avtu. Apple music vse ostalo. Kar slišim po lokalih, trgovinah...itd je neposlušljivo. Včeraj slučajno poslušal v čakalnici neko top RA postajo v SLO, oglas sami novi hit, zavrteli so 4 lanske komade...jao jao jao.

  • LifeXY / 24.08.2017. ob 06:22

    Radio 1, Antena in City so obupno neposlušljivi. Voditelji brez humorja, nagradne igre ob katerih se derejo kot živina pred zakolom, da pa reklam npr. novo odprtje picerije, ki je 100 km stran, sploh ne omenjam... Še najbolj normalni so na Val-u 202...

  • Razvojnik / 24.08.2017. ob 10:42

    Ko iz lokala zaslišim Radio Aktual, sploh ne vstopim ....

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.