Nedelja, 23. 7. 2017, 11.58
6 let, 6 mesecev
Letališče, ki pomaga celiti bovške turistične rane
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,08
"Letališče je lahko za bovški turizem podobna spodbuda kot Soča ali kaninska žičnica." Tako meni novi upravljavec bovškega letališča Damijan Cehner, čigar podjetje Aviofun je več let upravljalo slovenjgraško, neuspešno pa je poskušalo zagnati tudi mariborsko letališče.
Podjetje Aviofun iz Libelič, ki ležijo v občini Dravograd, ponuja padalske skoke in šolanje. Lani so po besedah lastnika Damijana Cehnerja našteli okrog 12 tisoč skokov. Čeprav je bilo njihovo matično letališče v Slovenj Gradcu, so skoke opravljali tudi drugje po Sloveniji in v manjši meri v Avstriji, razlaga sogovornik.
Potem ko so se razšli s slovenjgraškim letališčem - po Cehnerjevih besedah se je lastnik odločil, da letališča ne bo razvijal v smeri turizma -, pa so letos prevzeli upravljanje bovškega.
"Bovška občina je končala prenovo letališke stavbe, ki je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi. Ker so ta denar pridobili z neko zgodbo, ki jo je zdaj treba uresničevati, so iskali upravljavca," Cehner odgovarja na vprašanje, kako sta se Bovec in njegov Aviofun znašla v presečni množici. Bovška občina je v prenovo, ki je bila končana pred dvema letoma, vložila dobra dva milijona evrov.
Aviofun je od začetka leta v bovško letališče po besedah direktorja Damjana Cehnerja vložil 80 tisočakov. Največji delež vlaganj odpade na letališko varnost.
Saga s kaninsko žičnico le še grenek spomin
Cehner meni, da je lahko letališče za lokalni turizem podobnega pomena kot Soča ali kaninska žičnica, ki te dni privabljata ljubitelje turizma v naravi.
"To je še ena privlačna točka za turiste, ki lahko v Bovcu in okolici danes počnejo praktično karkoli. Povejte mi šport, pa vam gotovo najdem ponudnika s tega območja. Pohodništvo, kolesarjenje, adrenalinski športi, vodni športi. Bovec s tem postaja eden najbolj zanimivih turističnih krajev pri nas," meni sogovornik.
Bovški turizem se pobira po udarcu, ko so v začetku leta 2013 po padcu dveh gondol na Kaninu zaprli smučišče. Kot izhaja iz spodnjih grafov, je bilo dno doseženo leta 2014 - takrat je turizem na državni ravni že kazal pozitivne trende -, lani pa je nato število nočitev v Bovcu že preseglo vrh iz leta 2011.
Vložili 80 tisočakov
Aviofun, ki je lani ustvaril 750 tisoč evrov prihodkov, se je z občino dogovoril, da namesto plačevanja najemnine vlaga v infrastrukturo. "Do zdaj smo vložili 80 tisoč evrov," pojasnjuje Cehner. "Prvo leto so vlaganja večja, saj je treba urediti kar nekaj stvari. Letališče pokriva 12 hektarjev površin, potrebna pa so predvsem vlaganja v opremo za zagotavljanje letališke varnosti in drugo. V prihodnjih letih pričakujemo manj stroškov."
Podjetje pokriva stroške obratovanja letališča, ki so prej padli na občino. "Tu so še posredni učinki za občino: naše stranke prespijo ali vsaj kosijo v Bovcu," pravi sogovornik.
Pri sodelovanju s turističnimi ponudniki so že naredili prve korake. "Če pride gost z letalom - to so ponavadi premožnejši ljudje - in noči ali kosi v Bovcu, mu ob predložitvi računa pripada brezplačen pristanek ali nočitev za letalo." Cehner poudarja, da imajo tu še nekaj načrtov. V prihodnje računajo na to, da bi letališče v takih primerih pobralo določeno provizijo.
Čeprav po besedah Cehnerja nimajo kakšnega uradnega dogovora, si je že nekaj kupcev Pipistrelovih letal za uvajanje izbralo bovško letališče.
Pipistrelove stranke prve ure v zraku nad Bovcem
Julija je letališče zaposlilo tudi upravnika, strošek zanj si delita občina in Aviofun. "Ker je testni pilot Pipistrela, se je spontano odprla tudi priložnost krepitve letalskega prometa. Tako je že nekaj kupcev Pipistrelovih letal za mesec dni rezerviralo namestitev v Bovcu, kjer so preizkušali letalo oziroma se učili, preden so se z njim odpeljali domov," razlaga Cehner. Med letalskimi gosti prevladujejo Italijani in Avstrijci. V Bovcu zdaj pristane nekaj deset letal tedensko.
V letališko stavbo, ki ima tudi nekaj pisarniških prostorov, se je že preselila lokalna turistična organizacija LTO Bovec, tu imajo prostore tudi letalske šole in aeroklubi, ki delujejo na letališču.
"Hangarska vrata so redko zaprta"
Bovško letališče je po oceni Cehnerja letos najbolj prometno od malih letališč (te najdemo še v Lescah, Postojni, Slovenj Gradcu in na nekaterih drugih lokacijah po državi). Lani je podjetje na različnih lokacijah v Sloveniji in Avstriji naštelo okrog 12 tisoč skokov, letos jih bodo med 12 in 15 tisoč, večino v Bovcu. Kot pravi, ob koncih tedna naštejejo po nekaj sto gostov.
Uradnih statistik o prometu na teh letališčih sicer ni, najdemo jih le za tri mednarodna letališča (Ljubljana, Maribor in Portorož). "Za adrenalinske športe potrebuješ ustrezno infrastrukturo, ki pa je mnoga letališča nimajo. Za skoke s padalom potrebuješ letalo, gorivo, hangarski prostor. Padalci morajo imeti prostor in streho, pod katero lahko zlagajo letala. V Bovcu so bili osnovni pogoji dani, mi smo še malo dodali in danes so hangarska vrata redko zaprta," Cehner pravi o izzivih malih športnih letališč.
Letos so našteli goste iz 50 različnih držav, pri čemer je po mnenju Cehnerja zanimivo, da gostje ne prihajajo iz evropskih držav, temveč iz Azije, ZDA, Avstralije, Nove Zelandije. Od Evropejcev omeni Skandinavce, letos so imeli nekaj Švedov, ki so za vse leto najeli tri hiše v Bovcu, prav zato ker se ukvarjajo s padalstvom.
Pa naprej?
Prav zdaj Aviofun v promet pošilja jadralsko akrobatsko letalo, ki bo dopolnitev turistične ponudbe na letališču. Ob predstavitvi petletnega načrta razvoja letališča je Cehner predlagal še dve večji naložbi, ki bi po njegovem mnenju lahko doprinesli k razvoju letališča in Bovca kot turistične regije.
Prva je umetno jezero, veliko 10 krat 50 metrov, ki bi ga v času padalske sezone uporabljali za eno od novejših padalskih disciplin swoop (drsenje padalcev po vodni površini), prav tako bi lahko po mnenju Cehnerja služilo kot kopališče in v zimskem času kot drsališče. Investicija bi stala 50 tisoč evrov, pri tem pa računa na občinski in evropski denar.
Druga pa je asfaltiranje letališke steze, ki je danes travnata. "Letališče pozimi zaradi tega ni funkcionalno. Če bi jo asfaltirali, bi Bovec lahko postal elitna lokacija za zimski turizem, saj bi imel smučišče in letališče za manjša letala. Podoben primer je Courchevel v Franciji. V vsakem primeru pa bo zaradi naravnih pogojev na tem območju letenje vedno mogoče le v lepem vremenu."
"Letališče je lahko ne vem kako dobro opremljeno, a če nima duše, torej dobre upravljavske ekipe, bo prazno. Ponekod je težava tudi, da bi radi lastniki le na hitro zaslužili, kar pa ne gre," meni Cehner.
Imeli bi svoj reševalni helikopter
Cehner si prizadeva tudi, da bi na bovškem letališču postavili helikoptersko reševalno bazo. "Infrastrukturni pogoji so izpolnjeni. Ker je tukaj poleti veliko adrenalinskih športov, bi lahko bil helikopter tu stalno prisoten, vsaj v času poletne sezone. Bovec ima deset tisoč obiskovalcev dnevno, nesreče se dogajajo vsak dan. Za naše stranke je hitrost reševanja, ki je danes dokaj počasno, pomembno vprašanje. Dejstvo je, da na avstrijski in italijanski strani poteka bistveno hitreje," meni sogovornik.
Omenimo, da ima Slovenija danes dve bazi Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) - na Brniku in v Mariboru. Baza na Brniku je poskusno začela delovati julija 2003, redno pa od 1. decembra 2006, mariborska enota pa lani. Vodja brniške enote Uroš Lampič je v pogovoru za Gorenjski glas konec lanskega leta dejal, da bi "za optimalno pokritost Slovenije in hiter dostopni čas do pacienta" potrebovali še eno bazo v Postojni.
