Lepa Vida, nove terme v Sečoveljskem krajinskem parku, odpira vrata

Nova destinacija na področju termalnega in spa turizma se razteza na štiri tisoč kvadratnih metrih površin in je umeščena na območju opuščenih solinskih bazenov v predelu, imenovanem Lera, kjer še vedno poteka aktivna pridelava soli.

"Sedemstoletna tradicija pridelave soli na tem območju je povezana tudi s sedemstoletno tradicijo uporabe blata oz. fanga in slanice za različne namene, kar govori o dolgi zgodovini in bogati tradiciji in je bilo izhodišče za naša, praktično že desetletna razmišljanja o tem, da bi na tem prostoru postavili terme. Aktivno se s tem ukvarjamo zadnja štiri leta, ko smo izpeljali vse potrebne aktivnosti, da bodo terme tudi zares zaživele," je ob začetku našega obiska včeraj v Sečoveljskih solinah povedal Klavdij Godnič, direktor podjetja Soline, ki upravlja krajinski park v Sečovljah.

Odprtje nekoliko zamuja zaradi zahtevnosti gradnje in slabega vremena Terme so začeli graditi konec leta 2011, po intenzivnih delih v preteklem letu pa končali spomladi letos. Predvidoma bi jih sicer morali odpreti že prej, vzrok za zamudo pa Klavdij Godnič pripisuje tudi vremenu, mokri in mrzli jeseni ter dolgi, hladni zimi, kar je otežilo gradbena dela, pa tudi dejstvu, da na svetu pravzaprav ni primerljivega objekta. "Upoštevati moramo, da je bila gradnja term zelo kompleksna, saj se je vse gradilo na blatu, zato smo bili zelo odvisni od suhih dni. Vsi objekti na območju term so postavljeni na pilotih, velikosti od štiri do sedem metrov, uporabili pa so jih več kot dva tisoč," pojasnjuje Godnič.

Na prostoru term so tako zgradili nekaj bazenov (največji je dolg 20 metrov, širok 8,5 metra, je relativno nizek in ima mehko dno) in spremljevalne objekte, kot so strojnica, garderobe, masažni prostori, prhe, restavracija, recepcija, postavili so ležalnike, uredili sprehajalne poti itn.

Objekti iz naravnih materialov "Pri gradnji objektov smo upoštevali najvišje ekološke standarde, uporabili smo praktično samo naravne materiale. Večina objektov je narejena iz sibirskega macesna, brez glazur in premazov, ki se zaradi sonca in soli z leti samo utrdi. Prav tako je bazenska tehnika brez vseh kemikalij, vse prhe, razen v sanitarijah, uporabljajo morsko vodo, sanitarije in vse odplake pa so prek potisnih črpalk izpeljane iz samega parka," je še povedal Godnič.

Ob izgradnji objektov v termah so posodobili tudi infrastrukturo solin, kanalizacijo, vodo, optične povezave in pristopne poti.

Vrednost celotne naložbe v termalni kompleks Thalasso Spa Lepa Vida znaša milijon evrov in pol. Klavdij Godnič pa je ponosen, da so veliko dela, kot so različna zemeljska in groba gradbena ter vzdrževalna dela, opravili sami, in ocenjuje, da vrednost teh del znaša okrog 300 tisoč evrov. Z zunanjimi izvajalci so opravili samo bolj specialna dela za lesno konstrukcijo, bazensko tehniko ipd.

Medicinski in kopalni del term Termalni kompleks Lepa Vida je sicer razdeljen na dva dela, in sicer na medicinsko-terapevtski del, v katerega je mogoče vstopiti po opravljenem zdravniškem pregledu v termah, ter na del, ki je namenjen sproščenemu kopanju in knajpanju v bazenih z morsko vodo. V manjših terapevtskih bazenih pa je slanica, nasičena morska voda, ki jo uporabljajo pri pripravi soli. Za terapije fango na podlagi blata uporabljajo blato, ki ga pobirajo v ustju reke Dragonja, v delu parka v Fontanidžah, kjer je blato izredno čisto, brez odplak. To blato, v katerega se izteka slanica iz solnih polj, potem še tri leta zori v Leri.

Nasploh bi lahko rekli, da so terme Lepa Vida nekakšna zmes naravnega, prvobitnega okolja in visoke tehnologije: velik bazen na primer prek interneta upravlja tehnologija nemškega proizvajalca.

Istočasno v termah največ 55 ljudi Koncesijska pogodba, ki jo imajo Soline podpisano z državo, omogoča takšno turistično dejavnost, ki ne ogroža naravnega ravnovesja v parku. Zato je iz prostorskih in funkcionalnih razlogov ter želje po čim večjem miru, udobju in zadovoljstvu gostov kompleks zasnovan tako, da bo v termah istočasno lahko največ 55 ljudi. Sicer pa računajo, da bi jih dnevno obiskalo do sto gostov.

Na naše vprašanje, ali bo v termah Lepa Vida mogoče tudi prenočiti, Klavdij Godnič pove, da so terme del zaščitenega naravnega parka, ki je tudi del Nature 2000, in da to pač ni mogoče. Sicer pa je njihov cilj, kot pravi, predvsem sodelovati z okoliškimi hotelirji in ponudniki prenočitvenih kapacitet. V zvezi s tem že imajo sklenjeno sodelovanje s hoteli LifeClass, Kempinski in Talaso Strunjan.

Terme Lepa Vida bodo torej odprte samo podnevi in samo ob lepem vremenu, ko ne bo dežja in drugih večjih vremenskih nevšečnosti. Sprva bo odpiralni čas od 10. do 18. ure, ob daljših dnevih v glavni poletni sezoni julija in avgusta pa ga nameravajo podaljšati od 9. do 19. oziroma 20. ure. Do Lepe Vide se bo mogoče pripeljati po morju z ladjo, za kar so uredili poseben pomol, ali pa po utrjeni poti z električnim avtomobilom.

Deset novih zaposlitev Za začetek poslovanja term so na novo zaposlili deset ljudi, med njimi zdravnico, bolniško sestro, receptorja, reševalca iz vode, balneoterapevta, maserje, natakarje. Če bo obiska več, na primer julija in avgusta, pa se bodo takrat še kadrovsko okrepili, dodaja Godnič. Kot še pravi Klavdij Godnič, računajo, da bi jih v letošnji sezoni obiskalo deset tisoč ljudi (krajinski park v Sečovljah sicer letno obišče 37 tisoč ljudi).

Sicer pa poudarja tudi, da gre za relativno kompleksen poslovni model, ki v veliki meri temelji na lepem vremenu. Zato si bodo prizadevali, da bi v prihodnosti sezono podaljšali tudi v zimski čas, sploh ker nekaj infrastrukture že obstaja, in ponujali solne savne in druge storitve, sklene Godnič.