Kmetom nove obljube o rešitvi vprašanja vodovarstvenih območij

Gre za vprašanja pri kmetovanju na vodovarstvenih območjih. "Kmetij ne bomo pustili na cedilu," je med drugim dejal minister.

Ogrožen obstoj 111 kmetij Na najožjih vodovarstvenih območjih, ki zajemajo 1198 hektarov kmetijskih površin, je zaradi zakonskih zahtev prepovedana denimo uporaba gnojevke, mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, in fitofarmacevtskih sredstev. Zato na teh območjih ni mogoče intenzivno kmetovati in je posledično prihodek iz kmetijske dejavnosti manjši.

Zakon o vodah sicer zagotavlja kmetom, da v zameno dobijo nadomestna zemljišča ali denarna nadomestila za izpad dohodka, vendar pa se to v praksi ne izvaja, četudi so nekateri kmetje morali vodovarstvene ukrepe izvajati že v letu 2009. Zaradi tega je po ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ogrožen obstoj 111 kmetij, površine s poljščinami pa bi se lahko zmanjšale za več kot 900 hektarov.

Ena od rešitev tudi interventni zakon? Židan je danes obljubil, da se bo sedem uredb, ki urejajo kmetovanje na sedmih najožjih vodovarstvenih območjih po Sloveniji, ustrezno spremenilo do konca aprila. Na ta način naj bi nekoliko prilagodili zahteve, ne da bi to zmanjšalo stopnjo varovanja vode. Tako naj bi se denimo lahko uporabljalo takšna fitofarmacevtska sredstva, ki se ne izpirajo v vodo.

Židan se je še zavezal, da bodo tekom letošnjega leta rešili tudi vprašanje odškodnin oziroma denarnih nadomestil, ki kmetom pripadajo zaradi omejevalnih pogojev za kmetovanje na teh območjih, za leta 2009, 2010 in 2011. Pri tem minister zagotavlja, da bo to gospodarsko odškodnino plačal tisti, ki ima od tega gospodarsko korist, torej koncesionar za upravljanje vodnega zajetja.

Ena od rešitev vprašanja je sicer interventni zakon, ki so ga pripravili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) in ki predlaga, da bi se odškodnine za leto 2009 poravnale iz vodnega sklada ali državne rezerve. Po izračunih KGZS, ki jo vodi predsednik Ciril Smrkolj, bi sicer skupna vrednost nadomestil na letni ravni znašala do 700.000 evrov.

Na vprašanje omenjenih nadomestil je novembra opozorila tudi Civilna iniciativa kmetovalcev z vodovarstvenega območja na Dravskem polju. Pripravila je protestni shod, s katerim je opozorila na po njihovem nevzdržne razmere in onemogočanje normalnega kmetovanja.

Govorili so tudi o urejanju odnosov v prehranski verigi Zahtevali so preklic uredbe o tamkajšnjem vodovarstvenem območju ter pripravo nove najpozneje do 15. februarja. Rok so nato podaljšali do 30. aprila, o poteku aktivnosti pa naj bi več zvedeli na torkovem srečanju s predstavniki pristojnih ministrstev v Šikolah, je povedal predstavnik civilne iniciative Milan Unuk.

Srečanje je bilo sicer že drugo tovrstno pri predsedniku vlade. Prvo je bilo oktobra lani in takrat so se dogovorili za redna srečanja. Na tokratnem srečanju so se dotaknili tudi drugih vprašanj, med drugim urejanja odnosov v prehranski verigi. V zvezi s tem bo danes popoldne potekal nov sestanek delovne skupine za ureditev razmerij.

Govora je bilo tudi o izdelavi strategije na področju zelene energije. Glede tega je Židan dejal, da posebna delovna skupina pripravlja prvo tovrstno strategijo na področju kmetijstva, gozdarstva in lesarstva, njen cilj pa je jasno določiti, katera odpadna biomasa na teh treh področjih se lahko uporablja za pridobivanje zelene energije.

Prva prioriteta je proizvodnja hrane za ljudi "Glede na to, da imamo v Sloveniji omejene kmetijske površine, je vrstni red prioritet jasen. Prva prioriteta je proizvodnja hrane za ljudi, druga je proizvodnja hrane za živali, šele nato so ostale prioritete," je poudaril kmetijski minister.

Poleg KGZS so bile na srečanju zastopane tudi druge nevladne kmetijske organizacije, kot so Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza kmetic Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine. Vladno stran pa sta zastopala tudi predstavnika finančnega in okoljskega ministrstva.