Ponedeljek, 20. 6. 2016, 4.00
7 let, 1 mesec
Ker javno zobozdravstvo ne deluje, si roke manejo zasebniki #infografika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,60
12
Prihodki in dobički zasebnih zdravstvenih ordinacij vsako leto znova podirajo rekorde. Slovenci očitno veliko več pozornosti kot nekoč posvečajo zdravju in lepoti, za kar so pripravljeni tudi plačati.
Medtem ko sta se premier Miro Cerar in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc danes sestala z direktorji in strokovnimi direktorji bolnišnic na temo skrajševanja čakalnih dob v letošnjem letu smo pogledali, kako zaradi nedelovanja javne zobozdravstvene mreže poslujejo zasebni zobozdravniki.
Skupni prihodki najuspešnejše deseterice zasebnih zobozdravnikov po podatkih poslovnega imenika bizi.si znašajo skoraj deset milijonov evrov, skupen dobiček najbolj dobičkonosne deseterice pa presega dva milijona evrov.
Povprečni prihodki podjetij v celotni panogi rastejo iz leta v leto; lani so znašali 165 tisočakov. Nobeno podjetje v zadnjih štirih letih ni končalo v stečaju ali v prisilni poravnavi.
Kaj sta Cerar in ministrica za zdravje povedala o čakalnih dobah #video
Medtem ko so predlani le štiri podjetja presegla milijonski prihodek, je bilo lani takšnih že pet. Na vrh lestvice se je s četrtega mesta povzpelo podjetje Ustna medicina, ki je spodrinilo kranjski Implantološki center.
Ustanovitelja ljubljanske klinike Ustna medicina Sebastjan Perko in Matej Pirtovšek, ki sta se v zasebno prakso podala sredi leta 2013, sta po dobrih dveh letih ustvarila skoraj 1,5 milijona evrov letnih prihodkov. Prihodke iz leta 2014 sta lani povečala za 40 odstotkov, dobiček pa za 60 odstotkov.
Radovljiški zobozdravnik tudi letos najbolj dobičkonosen
Rekorder po dobičku, tako kot leto prej, ostaja zobozdravnik Tomaž Rotar iz Radovljice, ki ima tako koncesijsko kot samoplačniško zobozdravstveno ordinacijo.
Njegovo podjetje Zobozdravnik je ob 955 tisoč evrih prihodkov ustvarilo 441 tisočakov dobička oziroma 18 odstotkov več. Večina pacientov je domačih, dobra desetina jih prihaja iz Avstrije, kjer so cene višje za od 30 do 50 odstotkov.
Zaradi nedelujočega javnega zdravstva trpijo tako pacienti kot zobozdravniki
Lani je bilo na novo odprtih nekaj manj ordinacij kot leto prej, ko je zaživelo 75 novih. Je pa samo letos vrata odprlo 47 ordinacij.
"Trend bi lahko nakazoval odliv zobozdravnikov iz javnih ustanov in opogumljanje za samostojno pot. Sistem zavarovanja v javnem zdravstvu že dolgo ne deluje, zato trpijo tako pacienti kot zobozdravniki. Vsi kolegi, ki so k nam prišli iz raznih zdravstvenih domov, so si enotni, da je v takšnih razmerah nemogoče kakovostno delati. To opažajo tudi pacienti, ki vse bolj povprašujejo po zasebnih storitvah," pojasnjuje Perko.
"Vsako leto zaposlujemo na novo, tako bo tudi letos. A to s seboj prinaša tudi težave, predvsem organizacijske in kapacitetne narave. Poskušamo jih predvideti in jih pričakati pripravljeni," pravita Sebastjan Perko (levo) in Matej Pirtovšek, ustanovitelja ljubljanske klinike Ustna medicina, kjer je trenutno 17 zaposlenih.
V kliniki Ustna medicina se osredotočajo na paciente iz Slovenije, obiskuje pa jih tudi vse večje število tujih. Zaradi specifične ponudbe in četrtino nižjih cen ti prihajajo predvsem iz Italije in Velike Britanije, pa tudi iz Rusije, Francije in Belgije.
Nelojalna konkurenca lahko tekmuje le z nizkimi cenami
Razlog za hitro rast poslovanja ljubljanske klinike je povečanje števila zaposlenih. V zadnjem letu so ekipo razširili na 17 sodelavcev, še dva sta zaposlena v novomeški podružnici. "Vsako leto zaposlujemo na novo, tako bo tudi letos," pove Perko. A to s seboj prinaša tudi težave, predvsem organizacijske in kapacitetne narave. "Poskušamo jih predvideti in jih pričakati pripravljeni," dodaja Pirtovšek.
Težav z nelojalno konkurenco nimajo. Kot pravita ustanovitelja, ta lahko na trgu tekmuje izključno z nizkimi cenami, česar se ozaveščeni pacienti dobro zavedajo. To pa prinaša tudi nižjo raven storitve.
Pacienti spoznavajo slabosti dentalnega turizma
Delno jim skuša s cenami konkurirati dentalni turizem. A to ne bo več trajalo dolgo, saj se pacienti že vračajo v njihove ordinacije, opažata.
"Sistem zavarovanja v javnem zdravstvu že dolgo ne deluje, zato trpijo tako pacienti kot zobozdravniki. Vsi kolegi, ki so k nam prišli iz raznih zdravstvenih domov, so si enotni, da je v takšnih razmerah nemogoče kakovostno delati. To opažajo tudi pacienti, ki vse bolj povprašujejo po zasebnih storitvah," pojasnjuje Matej Pirtovšek.
Konstantno rast prihodkov in dobička zasebnih zdravstvenih ordinacij sogovornika pripisujeta spoznanju pacientov, da v javnih zobozdravstvenih zavodih slej ko prej dobiš delno ali popolno zobno protezo.
"Ponudba sodobnih zdravstvenih sistemov v javnem zdravstvu je na žalost zelo omejena. Glavna težava je, da te omejitve določa plačnik javnih zdravstvenih storitev, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Koncesija je postala način zobozdravstvene oskrbe, namesto da bi bila le način plačila," razloži Pirtovšek.
"Stanje neudobja moraš sprejeti, če se želiš povzpeti stopničko višje"
Dodaja, da so si v kliniki sami postavili standarde, pod katere nikoli ne bodo šli. Te standarde še nadgrajujejo, nova znanja pa zahtevajo posebno naravnanost vseh članov ekipe.
"Večina te usmeritve te drži v stanju neudobja, ki ga moraš sprejeti, če se želiš povzpeti stopničko višje. V tem ne moreš biti uspešen sam, temveč v partnerskem odnosu s preostalimi sodelavci ter predvsem s pacienti," še sklene Pirtovšek.
12