Ponedeljek, 27. 3. 2017, 6.50
6 let, 6 mesecev
Kdo bo šest let vodil Vzajemno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,58
Čez manj kot mesec dni bo znano, kdo bo prihodnjih šest let vodil Vzajemno, največjo zdravstveno zavarovalnico, ki letno ustvari 290 milijonov evrov prihodkov.
Vse bliže je namreč razplet splošnih volitev v 45-člansko skupščino, ki je njen ključni organ. Odloča o tem, kdo bo sedel v nadzornem svetu, ki imenuje in razrešuje upravo.
Ključna vprašanja pred skupščino so:
- Bo komu uspelo ogroziti prevlado Štajerske gospodarske zbornice v Vzajemni?
- Bodo pristojni preverili in odkrili, kdo naj bi stal za domnevno nezakonitim zbiranjem glasov?
- Ali bo volitve zaradi domnevnih nepravilnosti treba ponoviti?
Jutri se izteče rok, do katerega lahko več kot 860 tisoč zavarovancev po pošti ali prek spletne strani odda glas za predlagane kandidate. Sklepno dejanje bo v začetku aprila, ko bodo odprli volišča v več kot 50 poslovalnicah Vzajemne. Več o volilnem postopku v okvirju.
Zdaj vladajo Štajerci
Štajerska zbornica pod vodstvom Aleksandre Podgornik že danes obvladuje skupščino Vzajemne.
Na glasovnicah, na katerih zavarovanci v teh dneh obkrožajo imena, prevladujejo ljudje, ki so se organizirali pod okriljem Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ). To je razvidno tudi iz letaka, ki so ga pripravili na zbornici in pošiljali podjetjem, ki so njihovi člani.
Štajerska zbornica ima danes glavno besedo v skupščini Vzajemne, kar se odraža v aktualni sestavi nadzornega sveta Vzajemne. Vodi ga Aleksandra Podgornik, direktorica štajerske zbornice in desna roka njenega predsednika Romana Glaserja, nekdanjega prvega moža Perutnine Ptuj. Glaser je tudi eden od predlaganih kandidatov za skupščino Vzajemne.
Izbrali novega predsednika uprave
Ob Podgornikovi v sedemčlanskem nadzornem svetu Vzajemne sedi tudi Melita Ferlež, nekdanja direktorica družbe Henkel Maribor, ki je leta 2015 zamenjala Borisa Pipana (v sorodu z Glaserjem). Njihovo kvoto zapolnjuje Brigita Ačimovič iz Taluma, ki v zbornici vodi regijski svet za razvoj človeških virov in zaposlovanje.
Nadzorniki so leta 2013 za vodenje Vzajemne izbrali Aleša Mikelna, ki je (bil) v dobrih odnosih z Glaserjem in Pipanom. Bil je brez izkušenj v zavarovalništvu, pred tem pa je vodil mariborsko podjetje Swatycomet, ki izdeluje bruse.
"Rezultati, ki jih spremljamo, nam dokazujejo, da je delo uprave dobro in v korist zavarovancem Vzajemne," je Podgornikova izkazala podporo Mikelnu. Po njenih besedah ohranjajo članstvo, skrbijo za obvladovanje stroškov in zagotavljajo najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Kako potekajo volitve v skupščino Vzajemne
Od leta 2011 pri odločanju o usodi Vzajemne ne sodelujejo več vsi njeni člani oziroma pooblaščenci, temveč njihove interese zastopajo izbrani posamezniki.
Vzajemna ima skupščino, ki je razdeljena na pet starostnih razredov (od 15 do 34 let, … 69 let ali več) in v kateri je 45 članov. Ti so izvoljeni vsakih šest let, vmes pa se na dve leti z žrebom zamenja tretjina članov.
Trenutno potekajo volitve, ki bodo na novo opredelile sestavo skupščine:
- Konec januarja se je začel izbor kandidatov, katerih imena so bila uvrščena na glasovnice. Predlagal jih je kdorkoli od članov, a le v svojem starostnem razredu. Ob tem je moral predložiti zadostno število podpisov.
- Volilna komisija je pregledala prijave in oblikovala volilni seznam – za vsak starostni razred je izbrala 54 kandidatov, ki so dobili največ podpore in o katerih bodo glasovali zavarovanci.
- 7. marca je Vzajemna na naslove več kot 850 tisoč zavarovancev poslala vabilo na volitve v skupščino skupaj z navodili in glasovnico.
- Predčasno glasovanje po spletu ali pošti traja do 28. marca, torej do jutri. Redno glasovanje v poslovalnicah Vzajemne bo potekalo 3. aprila (Ljubljana, Maribor, Celje …) in 5. aprila (manjši kraji) od 9. do 17. ure.
- Predvidoma nekaj tednov po koncu glasovanja bo volilna komisija na podlagi prejetih glasov izbrala 45 članov skupščine, poleg tega pa bo izvoljenih še 90 nadomestnih zastopnikov.
- Pozneje bo računalniški program z žrebom na vsaki dve leti izbral 15 oziroma tretjino zastopnikov, ki se bodo poslovili iz skupščine Vzajemne. Nato bo preostalih 30 zastopnikov na prazna mesta postavilo nadomestne člane.
Štajerci na eni, manj vplivne skupine na drugi strani
Zmagovalec volitev bo prihodnjih šest let vodil zdravstveno zavarovalnico.
Nekdanji prvi mož Vzajemne Boštjan Aver je očitke, da stoji za nezakonitim zbiranjem glasov za skupščino, označil kot neresnične.
Tudi zato ne čudi, da se je med volitvami vnel oster boj med interesnimi skupinami, ki želijo voditi Vzajemno oziroma jo po lastnih navedbah ubraniti pred škodljivimi posli.
Na eni strani je štajerska zbornica, ki je že leta 2011 s pomočjo razvejane mreže podjetij prevzela vse niti upravljanja v Vzajemni. Na drugi strani so manj vplivne skupine, ki očitno želijo izpodriniti ŠGZ s prestola oziroma si preprosto izboriti del kolača.
Glasove zbirali po trgovskih središčih?
V zadnjih mesecih je mogoče slišati obtožbe o nezakonitem delovanju in nasprotujočih si informacijah o kupovanju glasov po trgovskih središčih, neupravičenem brisanju kandidatov z volilnih seznamov.
Zavarovance po Sloveniji so ustavljali ljudje, ki so se lažno predstavljali za predstavnike Vzajemne in jim v podpis ponujali peticijo za zmanjšanje višine premije. V resnici naj bi šlo za podpisovanje volilnega predloga. Za zdaj neznane osebe naj bi študentom za vsak pridobljeni glas podpore zagotovile po tri evre. Zbiranje glasov na ta način je proti pravilom.
Podpise za podporo naj bi po besedah Mikelna zbirali v imenu osmih glavnih predlagateljev, ki so predlagali številne kandidate za skupščino. Med njimi je podjetnik in generalni sekretar državnega sveta Marjan Maučec. Za komentar v petek ni bil dosegljiv.
Kdo je v ozadju?
Kdo naj bi organiziral in, še pomembneje, financiral domnevno nezakonito zbiranje glasov, ni znano. Državni svetnik in sekretar sindikata finančnih organizacij Slovenije Drago Ščernjavič je prepričan, da za vsem tem stoji prvi mož Vzajemne oziroma ljudje okoli štajerske zbornice, ki naj bi s tem zadržali dozdajšnjo prevlado v skupščini.
Mikeln to zanika in Ščernjaviču grozi z ovadbo. Še prej je na tožilstvo kazensko ovadil neznanega storilca zaradi nezakonitega zbiranja glasov. Prst je uperil proti nekdanjemu vodstvu Vzajemne, torej proti Boštjanu Averju in Marku Jakliču. Ti naj bi želeli umakniti tožbe, ki ju je zoper njiju vložili njun naslednik Dušan Kidrič. "Ne, to ne drži," je Mikelnove obtožbe zanikal Aver.
Kot je znano, je Vzajemna v času izredne uprave pod vodstvom Kidriča zaradi domnevno spornih poslov – nakupov informacijskih sistemov in svetovalnih poslov – proti nekdanjim članom uprav vložila večmilijonske odškodninske tožbe. Vendar pa jih Vzajemna izgublja, neuradno zato, ker naj bi bile slabo pripravljene.
Konkurenci razveljavili volilne predloge
Veliko večino volilnih predlogov, ki jih je poslala skupina osmih predlagateljev, so označili kot neveljavne in jih razveljavili. Neuradno je vsak od predlagateljev oddal tudi po nekaj deset listov s podpisi, saj so jih zbirali na različnih koncih Slovenije. V Vzajemni so jih zavrnili, češ da gre za več deset različnih predlogov in ne enega skupnega. Upoštevali bi jim zgolj enega.
Državni svetnik in sekretar sindikata finančnih organizacij Slovenije Drago Ščernjavič je prepričan, da za domnevno spornim dogajanjem stoji prvi mož Vzajemne.
"Oddane so bile nepravilno. Prosili smo jih, naj se izjasnijo oziroma popravijo vloge, vendar ni bilo odziva," je pojasnil Mikeln. Volilni komisiji predseduje Podgornikova iz štajerske zbornice.
Omenjena skupina naj bi že izpodbijala njeno odločitev. Če ji bo uspelo, bi bila pod vprašajem veljavnost volitev v skupščino Vzajemne. Na volilnem predlogu bi moralo biti veliko več njihovih kandidatov in bi bili v tem pogledu že praktično enakovredni štajerski zbornici.
Na zadnjih volitvah je namreč glasovalo okoli 73 tisoč zavarovancev, torej manj kot desetina vseh. Od tega so tisti, ki so bili izbrani za člane skupščine, dobivali od tisoč do največ 5.700 glasov.
Je štajerska zbornica komu uredila posel? Mikeln: Ne.
Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln zatrjuje, da po letu 2011, ko je Štajerska gospodarska zbornica prevzela skupščino, nobeno z njo povezano podjetje ni dobilo posla na Vzajemni. V zvezi s tem ga tudi nihče ni kontaktiral oziroma poskušal vplivati nanj.
"Tega podatka v resnici nimam, ga ne spremljam in tudi ne vem, zakaj bi ga. Moram pa reči, da upam, da z Vzajemno sodelujejo tudi podjetja z območja Štajerske, zakaj tudi ne bi, saj imamo na Štajerskem veliko zelo dobrih in uspešnih podjetij," je na to odgovorila prva nadzornica Podgornikova.
Nove volitve, na sto tisoče evrov stroškov
Dogajanje in medsebojna obtoževanja bi lahko presekali v Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) pod vodstvom Sergeja Simonitija. AZN je po naših informacijah v začetku meseca opravila redni pregled Vzajemne. Vendar ne gre pričakovati, da bi posegla v volitve, saj je to v pristojnosti volilne komisije.
Če bi ta ugotovila nepravilnosti, ki so vplivale na izid volitev, bi jih lahko razveljavila in razpisala ponovne volitve. To bi Vzajemni povzročilo dodatnih nekaj sto tisoč evrov stroškov, saj bi morali poslati nove dopise več kot 860 tisoč zavarovancem.
Podgornikova: Ne vidim razlogov za ponovitev
Predsednik uprave Aleš Mikeln zatrjuje, da na Vzajemni ni dobilo posla nobeno podjetje, povezano s Štajersko gospodarsko zbornico.
"Pred vsakimi volitvami je veliko hude krvi, mnogi govorijo o nepravilnostih, kar se v toku dogodkov običajno izkaže bolj kot predvolilno pozicioniranje. Verjamem, da volilna komisija, katere članica sem, dela v skladu s pravilnikom, in ne vidim razlogov za ponovitev postopkov," se je odzvala Podgornikova.
"Volitve v skupščino Vzajemne tečejo po dokaj zahtevnem postopku, na katerega ne moremo vplivati. Marsikdo postopka tudi ne razume v celoti in to zelo hitro pripelje do prenagljenih izjav, da gre za nepravilnosti," je pojasnila predsednica nadzornega sveta.
Zdajšnji volilni sistem so v Vzajemni uvedli ravno zato, ker je prejšnji dovoljeval, da je peščica posameznikov zbrala dovolj pooblastil zavarovancev in sama imenovala nadzorni svet in nato še upravo.
