Petek, 14. 7. 2017, 10.30
6 let, 6 mesecev
Ponudili so mu nov mandat. Ga bo sprejel?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,85
5
Delničarji Gorenja, največje industrijske skupine v državi, bodo letos prejeli dividendo v višini 10 centov bruto na delnico. Za dividende bo šlo 2,4 milijona evrov. Delničarji so na današnji skupščini za novega nadzornika skoraj soglasno imenovali Hrvata Karla Kardova.
Bobincu ponudili nov mandat
Franju Bobincu se obeta nov, že četrti mandat za krmilom Gorenja, je danes delničarjem razkril član nadzornega sveta družbe Bernard C. Pasquier.
Bobinac je leta 1998 postal član začasne uprave in nato član uprave Gorenja, odgovoren za prodajo in marketing. Od leta 2003 je predsednik uprave Gorenja, prihodnje leto bo končal že svoj tretji mandat. V zadnjem mandatu se je uprava Gorenja nekajkrat spreminjala. Februarja lani jo je zapustil Marko Mrzel, ki je bil odgovoren za prodajo, letos je odšel tudi prvi finančnik Peter Groznik, član uprave pa je namesto njega postal Žiga Debeljak. Prihaja čas, ko se bo moral nadzorni svet odločiti, kdo bo vodil Gorenje v prihodnjem mandatu.
V iztekajočem se mandatu je Gorenje letos v začetku leta spremenilo svojo notranjo organizacijo, s katero so se pristojnosti članov uprave prerazporedile, precej pa so okrepil izvršno raven. To pomeni, da izvršni direktorji od zdaj nosijo več odgovornosti. Je to napoved, da bo nova uprava v prihodnje manj številčna? Na odgovor na to vprašanje bo treba še nekaj časa počakati, saj se trenutni upravi mandat izteče čez leto dni.
Ob obravnavi poslovnih rezultatov v letu 2016 je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac govoril tudi o načrtih v prihodnje. Velenjsko skupino čaka več izzivov.
Kako se kosati s konkurenco?
Gorenje ima v svojem strateškem načrtu do leta 2020 opredeljen samostojen razvoj. A dejstvo je, da dolgoročno brez močnega strateškega partnerja ne bo moglo slediti finančno veliko močnejši konkurenci, saj tehnološka revolucija oziroma razvoj pametne bele tehnike zahteva velika finančna vlaganja.
Zdajšnja uprava je precej pričakovala od strateškega povezovanja s Panasonicom, ki pa se lani novembra ni odločil za prevzem Gorenja. V času skrbnega pregleda je spremenil svojo strategijo za Evropo in se odločil, tudi zaradi strahu pred posledicami napovedanega brexita in njegovim vplivom na poslovanje na največjem, britanskem trgu, za umik z evropskega trga bele tehnike.
Kakšna bo prihodnja lastniška struktura Gorenja?
Lastniška struktura Gorenja je na prvi pogled precej stabilna, saj v njegovem lastništvu poleg države kot največjega lastnika prevladujejo tuji skladi in družbe. Toda dejstvo je, da se je v zadnjem obdobju v lastništvu Gorenja oblikoval blok lastnikov - malih delničarjev Gorenja, ki niso naklonjeni upravi.
Njihov povezovalni člen je Nizozemec Philip Sluiter, ki je prek družbe Home Product Europe petodstotni lastnik Gorenja. Temu je že pred leti prodal družbo Atag, ki izdeluje višjecenovne aparate. Zelo kratek čas je bil celo član uprave Gorenja, a je po sporih z Bobincem družbo zapustil. Od tedaj s kritikami Gorenja in njegove uprave ne skopari.
Kljub temu želi presenetljivo svoj delež še povečevati. Upa na to, da se bosta v kratkem iz lastništva Gorenja umaknila drugi in tretji največji lastnik: Panasonic in International Finance Corporation (IFC) v lasti Svetovne banke.
Boj za položaj v nadzornem svetu
Lani, ko se je na ljubljanski borzi precej špekuliralo z delnicami Gorenja zaradi informacij o mogočem prevzemu, so delnice v precej živahni trgovini kupovali tudi hrvaški vlagatelji, in to po višjih cenah od trenutni borznih cen, in se ob tem precej finančno izpostavili. Eden od njih je bil Kristijan Floričić, "kralj" zagrebške borze in domnevno eden bogatejših Hrvatov. V lasti ima zdaj več kot pet odstotkov delnic.
V dobrih odnosih naj bi bil z drugim hrvaškim vlagateljem v delnice Gorenja Karlom Kardovom, ki ga je skupina malih delničarjev že na lanski skupščin želela v nadzornem svetu, a je bil namesto njega izvoljen Miha Košak. Ta predlog so podprli Philip Sluiter, zagrebška Raiffeisenbank, Alpen Invest, splitska Societe Generale, madžarska Unicredit Bank Hungary in KD Skladi.
Marko Voljč, predsednik nadzornega sveta Gorenja
Letos jim je uspelo, saj je imenovanje Karla Kardova za novega nadzornika predlagal nadzorni svet Gorenja. S tem bodo nasprotniki Bobinca dobili precejšnji vpogled v drobovje Gorenja, kar jim bo olajšalo odločanje tudi o prihodnosti svoje naložbe v delnice Gorenja. V nadzornem svetu Gorenja trenutno od predstavnikov kapitala sedijo Marko Voljč (predsednik), Bernard C. Pasquier, Uroš Slavinec, Bachtiar Djalil, Corinna Claudia Graf in Miha Košak.
Končni cilj nezadovoljnega Nizozemca je delnice prodati po bistveni višji ceni. Če Gorenje v nekaj letih ne bo dobilo strateškega lastnika, bo precej naporov verjetno vložil v nadaljnjo krepitev svojega vpliva na nadzornike Gorenja in s tem tudi na odločanje o tem, kdo bo vodil Gorenje.
Bobinac si je oddahnil, ker …
Trgovanje z delnicami Gorenja je še vedno pod drobnogledom Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Franjo Bobinac si je lahko oddahnil, potem ko je tožilstvo je pred kratkim zavrglo ovadbo ATVP, ki jo je ta vložila proti njemu. Menili so, da je z lanskim obveščanjem predsednika vlade Mira Cerarja o mogočem Panasonicovem prevzemu kršil zakon, ker je to naredil pred objavo informacije na borzi. Vprašanje je, kaj bo z drugimi postopki.
ATVP je do zdaj vložila štiri kazenske ovadbe zoper pet fizičnih oseb in eno pravno osebo zaradi sumov storitve kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije. V enem nadzornem postopku je fizična oseba že povrnila premoženje, ki ga je pridobila z zlorabo notranje informacije. "ATVP nadaljuje izvajanje nadzornih aktivnosti v tej zadevi in še naprej pridobiva ter analizira številne podatke, vključno s podatki, prejetimi iz 14 držav," je pred kratkim povedal nadzornik kapitalskega trga.
Dogajanje smo spremljali v živo:
12.59 Skupščina je pravkar končana.
12.57 Predstavniki hrvaških lastnikov ne skrivajo presenečenja nad predlogom. Kardov ga noče komentirati.
12.50 Za govornico je predsednik kadrovske komisije nadzornega sveta Bernard Pasquier. Pravkar je delničarje seznanil s tem, da se je nadzorni svet zaradi strmega izboljševanja poslovanja skupine odločil "utrditi stabilnost položaja predsednika uprave". "Bobincu smo ponudili nov mandat do leta 2023," je razkril.
12.45 Za govornico je Karlo Kardov, kandidat za to funkcijo in zasebni vlagatelj. Po kratkem nagovoru sledi glasovanje. Kardov je bil izvoljen skoraj soglasno.
12.44 Sledi odločanje o novem članu nadzornega sveta.
12.42 Uprava in nadzorni svet sta dobila razrešnico.
12.40 Delničarji sp skoraj soglasno podprli sklep o razdelitvi dividend v višini deset centov na delnico.
12.38 Nekoliko presenetljivo razprave po Bobinčevem govoru ne bo. Nihče od delničarjev se ni priglasil k besedi.
12.33 "Prvo polletje 2017 je bilo najboljše v zadnjih petih letih. Ustvarili smo 624 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 7,3 odstotka več kot lani." "Druga polovica leta ostaja zahtevna in nepredvidljiva. Še posebej na nabavnih trgih so razmere težke."
Bobinac odgovarja na vprašanja delničarjev: "Ne. Odškodnine od Panasonica ne moremo izterjati, ker je šlo za nezavezujoč dogovor. Panasonic se postopno umika iz Evrope."
12.07 "Zgodila se je nesreča, za kar nam je žal. Ampak bila je nesreča. Kemis ni zločinec. Na srečo ni bilo žrtev in znatnega vpliva na okolje. Tudi Tojnica se bo sanirala." "Požar v Kemisu ne bo pretirano vplival na rezultate skupine zaradi majhnosti podjetja in zavarovalne premije." "Kemis na dan požara ni hranil več odpadkov, kot je bilo dovoljeno."
11.55 "Konkurenca je huda. Smo eden zadnjih manjših samostojnih proizvajalcev," poudarja Bobinac. Samo vojna v Ukrajini je v zadnjih letih Gorenju odnesla skoraj sto milijonov evrov prihodkov.
"Razmišljamo o prestrukturiranju proizvodnih lokacij," napoveduje Bobinac. Gorenje je v zadnjih letih proizvodnjo iz Skandinavije selilo v Slovenijo in na Češko. Leta 2013 je v Valjevo v Srbiji preselilo proizvodnjo samostojnih hladilno-zamrzovalnih aparatov iz Slovenije.
"Sprejeli smo nov plačni sistem. O tem se pogovarjamo tudi v tovarni v Valjevu."
11.50 Gorenje se je ob svojem zadolževanju v letih 2014 in 2016 posojilodajalcama zavezalo, da brez njunega soglasja prepovedujejo izplačilo dividend v primeru, če neto finančni dolg za več kot dvakrat oziroma 3,5-krat presega vrednost denarnega toka iz poslovanja. "Dobili smo soglasje bank za izplačilo predlaganih dividend," je poudaril Bobinac.
11.43 Delež premijskih blagovnih znamk se je od leta 2013 povečal z 20 na 25 odstotkov. Relativni delež izvoza na čezmorske trge se je povečal za tretjino oziroma za 37 milijonov evrov.
11.41 S selitvijo proizvodnje smo v preteklih letih prihranili 20 milijonov evrov na leto. "Ponudbe za prodajo Kemisa lani nismo sprejeli, saj je bila prodaja ob takih pogojih in načinu transakcije slaba," je dejal Bobinac.
11.32 Franjo Bobinac: "Rastemo na veliki večini trgov. V EU imamo triodstotni tržni delež." "Tekmujemo z igralci, ki so petkrat ali desetkrat večji od nas. Za razvoj smo v letu 2016 namenili 32 milijonov evrov."
Gorazd Podbevšek, predsedujoči skupščini
Predsedujoči skupščini Gorazd Podbevšek je novinarjem pred govorom predsednika uprave prepovedal neposredno poročanje s skupščine.
Kaj je razlog za prepoved, bo jasno po skupščini. Podbevšek se je morda za to potezo odločil, da družbi ne bodo spet očitali neenakomerne obveščenosti vlagateljev.
11.19 Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo bo višji za 11 odstotkov.
11.17 Skupina načrtuje 4,5-odstotno rast prodaje v letu 2017 in dobrih 13 milijonov evrov čistega dobička.
11.15 "Samostojen razvoj skupine Gorenje ostaja v strateškem načrtu," je poudaril Voljč.
11.12 Na govorniškem odru je Marko Voljč, predsednik nadzornega sveta Gorenja.
11.08 Prisotnega je dobrih 77 odstotkov kapitala.
11.05 Začetek skupščine. Za predsedujočega so delničarji izvolili Gorazda Podbevška.
5