Sreda, 21. 6. 2017, 14.21
2 meseca, 2 tedna
Kako v desetih letih privarčevati 16 tisoč evrov
Varčevanje trenutno ni najbolj priljubljena tema, o tem priča tudi to, da marsikdo kopiči denar kar na tekočih računih in ga sploh ne veže, saj so obrestne mere za varčevanje izjemno neprivlačne. Se sploh še splača varčevati?
Ob tem vprašanju se starejši spomnimo tudi nekdanjih hiperinflacijskih časov, ko smo raje kot na bančno hranilno knjižico denar pretopili v rabljenega jeklenega konjička, ponavadi nemške izdelave, saj je ta nekako veljal za hranilca vrednosti denarja.
Ti časi so kajpak že davno minili in danes moramo razmišljati tudi o tem, kako bomo privarčevali denar za morebitne slabe čase oziroma za varno starost. Zadnje je še posebej pomembno, nobena skrivnost namreč ni, da zgolj z državno pokojnino ne gre pričakovati finančno varne jeseni življenja.
Čeprav se je v nujnost varčevanja včasih težko prepričati, je to še vedno najuspešnejša pot do varne finančne prihodnosti. Vendar tu ne govorimo zgolj o klasičnih načinih varčevanja, temveč tudi takšnih, ki nam ob obrestni suši vendarle ponujajo razmeroma privlačen, a še vedno varen donos.
Seveda varčevanje pomeni tudi disciplino, z njo pa se morda odpovemo vsaj nekaterim stvarem, ki jih radi kupujemo, a jih pravzaprav niti ne potrebujemo.
Varčujmo postopno in pametno
In kako privarčevati denar v časih, ko ta na banki izgublja vrednost? Ena od možnosti so vzajemni skladi, v katerih danes varčuje statistično vsak peti Slovenec. Z vzajemnimi skladi lahko prihranke naložimo tako, da so relativno varni, a nam vseeno prinesejo več kot najkonservativnejša oblika varčevanja – vezava na banki. Vedeti moramo namreč tudi to, da je razpršitev prihrankov v več varčevalnih oblik danes tako rekoč nujna oz. vsaj enako pomembna kot to, da denarja ne pustimo zgolj ležati na bančnem računu.
K varčevanju v vzajemnem skladu lahko pristopamo na več načinov, bodisi s posamičnimi oz. enkratnimi vplačili bodisi tako, da si oblikujemo varčevalni načrt ter vsak mesec privarčevani del prihrankov namenimo za vlaganje v vzajemni sklad.
Če bi varčevali 40 evrov mesečno, bi v dvajsetih letih ob povprečno približno petodstotnem letnem donosu privarčevali 16.230 evrov in si ob dvoodstotnem letnem donosu v naslednjih desetih letih zagotovili 149 evrov na mesec, kar je lahko na primer lep dodatek k zasluženi pokojnini.
Približno enak znesek bi lahko privarčevali tudi v krajšem času, in sicer v desetih letih, če bi pri petodstotnem letnem donosu mesečno dali na stran 105 evrov.
Tretja možnost je, da se odločimo za kombinacijo enkratnega in postopnega varčevanja. Če bi letos v sklad vložili 2.500 evrov, kar ustreza približno tretjini povprečnih prihrankov prebivalca na banki, in nato 15 let pri petodstotnem letnem donosu mesečno v sklad vplačevali približno 42 evrov, bi od leta 2032 mesečno spet lahko deset let prejemali 149 evrov dodatka.
Varčevalni načrt – treba je le začeti
Ena od možnosti postopnega varčevanja je nepremičninski delniški sklad. Nepremičnine spadajo v atraktiven naložbeni razred, vsak sklad pa že sam po sebi prinaša razpršenost naložb. Ali poenostavljeno: nepremičninski delniški sklad sredstev vlagateljev ne vlaga neposredno v posamezne nepremičnine na lokalnem trgu, temveč v delnice podjetij, ki gradijo, razvijajo, tržijo ali upravljajo različne nepremičninske projekte na svetovnih trgih, ta geografska razpršenost pa varnost vaše naložbe še povečuje.
Kdor redno daje na stran, si lahko čez nekaj let obeta lepo premoženje, z mesečnimi vplačili v vzajemni sklad pa se lahko izognemo tudi trenutku napačnega vstopa na borzni trg in si zagotovimo miren spanec, saj čas dela za nas.
