Kako so Radgončane pokopale ljubljanske Stožice in Situla

Podjetje Reflex iz Gornje Radgone je sodelovalo pri gradnji poslovno-stanovanjskega kompleksa Situla v Ljubljani. Foto: Bojan Puhek V NLB so se odločili, da bodo vajeti v Reflexu vzeli v svoje roke in presekali večletno agonijo izgubljanja prihodkov, zniževanja stroškov in neuspešne izterjave dolgov.

Največja banka v državi, ki ji Reflex po zadnjih podatkih dolguje okoli štiri milijone evrov, je na okrožno sodišče v Ljubljani vložila zahtevo za začetek postopka prisilne poravnave.

Bo NLB prevzela podjetje?

Kakšne načrte ima NLB s tem družinskim podjetjem in ali namerava zamenjati dosedanje vodstvo, ni znano, saj sodišču še ni predložila načrta finančnega prestrukturiranja. To mora po zakonu narediti v prihodnjih manj kot 14 dneh.

Za zdaj je banka za vodenje postopka prisilne poravnave predlagala Marka Zamana, odvetnika in predsednika zbornice upraviteljev.

Glede na to, da je NLB zahtevala uvedbo prisilne poravnave nad Reflexom, ne stečaja, kaže, da verjame v njegov nadaljnji obstoj in ga bo očitno poskušala poslovno prestrukturirati ter zanj najti strateškega partnerja oziroma novega lastnika.

Nasedli v Situli in Stožicah

Reflex, ki se ukvarja s plemenitenjem in predelavo ploščatega stekla, je v zlatih časih gradbeništva cvetel. Strmo je povečeval obseg poslovanja, zaposloval in dosegal visok dobiček. Ni bilo velikega projekta, pri katerem ne bi sodelovali.

To se je pozneje izkazalo za največjo napako. Po izbruhu krize in propadu SCT, Primorja, Vegrada in drugih velikih slovenskih gradbincev so delili usodo njihovih dobaviteljev. Ne le, da so ostali brez posla, z milijoni so obtičali v velikih gradbenih projektih.

Med projekti, s katerimi so se ukvarjali, a ostali brez plačila, je stanovanjsko-poslovni objekt Situla v Ljubljani. Dobavljali so panoramske stene s troslojnimi okni, ki zadržujejo hrup železnice. Danes od podjetja Situla zahtevajo 1,5 milijona evrov. Delali so tudi v projektu Stožice v Ljubljani, ponosu ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Izgubili pravdanje z Namo

V kakšnem položaju je danes Reflex, ni mogoče preveriti. Z vprašanji smo se obrnili na oba vodilna, Sebastijana Krempla in Deborah Krempl Doplihar, a se nista odzvala.

Še v letu 2015 je krovno podjetje v Sloveniji zadržalo obseg prihodkov pri dobrih 25 milijonih evrov in ustvarilo minimalni dobiček. Precej bolje je bilo na Hrvaškem, kjer je Reflex imel visoko rast.

Po dostopnih informacijah pa se je v zadnjih mesecih zgodilo občutno poslabšanje likvidnostnega položaja v podjetju. Še lani jeseni so račune v povprečju plačevali največ mesec dni po njihovi zapadlosti, pozneje pa naj bi zamude dosegle že dva meseca.

Glavni razlog za finančne težave Reflexa bi lahko bila 800 tisoč evrov vredna poravnava z ljubljansko veleblagovnico Nama. Foto: STA , Glavni razlog za finančne težave bi lahko bil epilog več kot desetletje dolgega sodnega spora z ljubljansko veleblagovnico Nama. Ta je od Reflexa zahtevala več kot 800 tisoč evrov, septembra lani, torej tik pred poslabšanjem likvidnosti, pa se je med njima zgodila sodna poravnava v skupni vrednosti 400 tisoč evrov.

Pretežni del tega bi moral Reflex plačati z dobavo materiala in z izvedbo del pri adaptaciji pritličja ljubljanske veleblagovnice. Preostalih 150 tisoč evrov bi plačal v gotovini, v 20 mesečnih obrokih.

"Konkurenca vse bolj agresivna in požrešna"

Kljub temu se zdi, da v Reflexu že dolgo vlada izredno stanje.

Tako je direktorica Krempl Doplihar v začetku lanskega leta ugotavljala, da v letu 2015 (znova) niso dosegli načrtov. Prodaja je bila za več kot 16 odstotkov nižja od načrtovane. To se je zgodilo "zaradi izpada naročil v prvih treh mesecih pri steklenem delu in z zamikom večjih že podpisanih projektov v delu predelave aluminijskih fasadnih konstrukcij".

Nič bolje ni kazalo za minulo leto. "Znova se zaostrujejo razmere na trgu; prihaja drugi val krize, ki jo je bilo mogoče čutiti že ob koncu leta 2015. Gre tako za količino dela kot tudi za cenovno politiko, cene izdelkov in storitev še naprej upadajo, materiali, ki so za to potrebni, pa se celo podražujejo," so opozarjali.

"Konkurenca prav tako ne spi, čedalje več je je, postaja bolj agresivna in požrešna na trgih, kjer ima naše podjetje pomembno vlogo. Izdelki so iz leta v leto zahtevnejši, kakovost in zahteve se spreminjajo, višajo," so dodali v Reflexu.

Pomanjkanje denarja

Ovira je tudi visoka zadolženost. Skupina je v letu 2015 ustvarila manj kot dva milijona evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), ob tem pa so finančne obveznosti presegle 11 milijonov evrov. Obrestne mere so se gibale v razponu od pet do kar sedem odstotkov.

Zaradi visokih finančnih odhodkov in tudi načrtovanih naložb jim je začelo primanjkovati likvidnostnih sredstev, ki so jih zagotovili predvsem na račun dobaviteljev. Poslovne obveznosti so se namreč povečale za več kot dva milijona evrov.

Preglavice jim povzročajo tudi kupci in neporavnane terjatve. Po zadnjih podatkih imajo za skoraj osem milijonov evrov odprtih terjatev, skoraj polovico tega so že slabili.

Da imajo v Reflexu velike težave z neplačili in pomanjkanjem likvidnostnih sredstev, pričajo tudi napovedani nujni ukrepi:

• izboljšati likvidnost, še poostriti izterjavo,
• podaljšanje plačilnega roka pri dobaviteljih,
• aktivnejše iskanje novih virov financiranja,
• 100-odstotni nadzor nad stroški v vseh fazah dela in
• velik delež aktivnosti usmeriti na tuje trge, predvsem nove.

Kako uspešni so bili, bo znano v kratkem, ko bodo objavili lanske poslovne rezultate.