Sobota, 29. 4. 2017, 4.14
6 let, 6 mesecev
Kako je nastala Silicijeva dolina vzhodne obale ZDA
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,88
Severna Karolina, zvezna država na jugovzhodu ZDA, je bila v petdesetih letih prejšnjega stoletja druga najrevnejša država v ZDA. Prebivalstvo se je večinoma preživljalo s kmetijstvom (tobak, bombaž) in tekstilno industrijo. Prevladovala so slabo plačana dela. Danes jo imenujejo tudi Silicijeva dolina vzhodne obale ZDA.
Od sredine prejšnjega stoletja do danes se je število prebivalcev Severne Karoline povečalo s štirih na 10 milijonov, po bogastvu pa se med zveznimi državami ZDA danes uvršča na sredino.
Kako ustaviti beg možganov?
V vmesnem času se je zvezna država soočala z velikim begom možganov. Na njenem območju namreč delujejo tri velike in uveljavljene univerze: North Carolina State University, University of North Carolina at Chapel Hill in zasebna Duke University.
Ker okolje mnogih diplomantov ni uspelo zaposliti in jih zadržati, so odlično usposobljeni kadri, zlasti na področju tehnologije, odhajali v druge zvezne države. Da bi to preprečili, so se povezali politiki, gospodarstveniki in univerze. Za nalogo so si zadali ustvarjati delovna mesta in univerze povezati z gospodarstvom – oboje z namenom, da dvignejo kakovost življenja v državi. Ugotovili so, da se mora gospodarstvo v regiji diverzificirati.
Zemljišča po nizki ceni
Na območje med tremi velikimi univerzami so želeli privabiti uspešna podjetja, zato so ustanovili zasebno neprofitno ustanovo, ki je podjetjem ponudila nakup zemljišč po zelo ugodni ceni, poskrbeli pa so tudi za davčne olajšave. Edini pogoj: podjetja se morajo ukvarjati pretežno z raziskavami in razvojem.
Tako so na primer pritegnili podjetje IBM, ki je leta 1964 iz New Yorka preselilo 2000 zaposlenih in računalniške dele razvijalo v Severni Karolini.
Delo za 50 tisoč večinoma visoko izobraženih
Med mesti Raleigh, Durham in Chapel Hill je zaživel raziskovalni park, imenovan Research Triangle Park, ki se danes razteza na dobrih 28 kvadratnih kilometrih, zaposluje skoraj 50 tisoč ljudi in daje prostor več kot 160 podjetjem. V njem deluje tudi pet podjetniških inkubatorjev.
Izumi, ki so izšli iz raziskovalnega parka v Severni Karolini.
Raziskovalni park, ki je eden največjih na svetu, je nastal med tremi avtocestami in ob letališču. Ker so življenjski stroški tu razmeroma nizki, je park močna konkurenca Silicijevi dolini, ki je veliko dražja, in Bostonu, ki ima veliko virov za financiranje podjetij.
Največ doktorjev na število prebivalcev
V njem deluje več svetovno znanih podjetij, kot so Cisco, BASF, Bayer, Dell, GlaxoSmithKline in Syngenta. S podjetji v parku sodeluje kar enajst univerz iz bližnje okolice. Na tem območju ima danes 50 odstotkov prebivalstva končan vsaj štirileten visokošolski program, pohvalijo pa se tudi z največjim številom ljudi z dokončanim doktorskim študijem na število prebivalcev na svetu in z več Nobelovimi nagrajenci.
Zlasti mala in srednja podjetja (ta so v parku v veliki večini) so lahko prejemniki različnih spodbud na zvezni ravni, kar pa ne zadostuje vedno. Na ravni zvezne države redno ocenjujejo, kako uspešni so zvezni programi, ki jih dopolnjujejo z lokalnimi spodbudami. V Severni Karolini so ustanovili dodaten program za privabljanje podjetij v državo.
Severna Karolina večino spodbud podeli malim podjetjem. Letno podeli več kot 100 milijonov dolarjev podjetjem po vsej državi. Podjetja njihovo pomoč oplemenitijo povprečno za več kot petkratnik, s pomočjo teh spodbud pa je bilo registriranih že okoli 7000 patentov. Od podjetij, ki jim je zvezna država pomagala, jih 98 odstotkov še vedno deluje v Severni Karolini.
Po 60 letih popolna reorganizacija
Se pa park po skoraj 60 letih obstoja sooča z novimi izzivi. Spreminja se način dela in želje zaposlenih, saj se ti ne želijo več voziti v službo nekam daleč in tam le delati. Raje imajo vse na enem mestu: dom, službo, zabavo, športne aktivnosti. V službo se najraje zapeljejo s kolesom, boljše je, če delovna mesta niso v središčih mest, ampak zunaj.
Raziskovalni park je zdaj sestavljen iz izoliranih kampusov, med katerimi ni veliko sodelovanja. Na vsem območju ni nobene restavracije ali bara. Zato načrtujejo popolno reorganizacijo. Na sredi parka bodo zgradili "malo mesto" ter park in okoliška mesta povezali z javnim prometom.
Coworking space v opuščeni stavbi podjetja IBM. Sive glave tam niso nobena redkost, ker tudi mlada, inovativna podjetja cenijo izkušnje starejših.
Ker niso želeli, da območje za čas gradnje, ki bo trajala nekaj let, ne bi bilo uporabno, so ga razdelili napol in en del preuredili. V stari stavbi, v kateri je še pred kratkim delovalo podjetje IBM, so ustvarili t. i. coworking space, kjer prostore oddajajo po nizki ceni. Zgradba ponuja tudi prostor za koncerte, predavanja, razstave. Hoteli so, da se ljudje družijo.
Drugi del bodo delovni stroji kmalu zravnali z zemljo, nato pa bodo tam zrastla stanovanja, restavracije, trgovine, hoteli, kino, banke, kongresni center. Zgradili bodo 600 stanovanj in jih oddajali. Novi del parka naj bi do leta 2022, ko naj bi bil končan, ustvaril šest tisoč delovnih mest.
Maketa prenovljenega parka, na območju katerega je danes le gozd in nekaj opuščenih stavb.
V parku, v katerem so se med drugim rodili črtna koda, tehnologija LED in funkcija Ctrl+Alt+Delete, pravijo, da se bodo tudi v prihodnje trudili za še večjo diverzifikacijo gospodarstva, posebno pozornost pa bodo v razvojnem parku posvetili razvoju različnih vrst energije, osredotočili se bodo na netradicionalne možnosti, na "stvari, na katere drugi morda niti ne pomislijo".
