Torek, 25. 9. 2018, 4.00
6 let, 2 meseca
Kaj je Pahorjev kandidat za guvernerja počel na jahti srbskega tajkuna?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
47
Že od začetka leta 2016, ko se je največji srbski tajkun Miodrag Kostić odločil za naskok na Gorenjsko banko, ostaja odprto vprašanje, zakaj mu je Banka Slovenija pomagala odpirati vrata v osmo največjo slovensko banko. Odgovor nanj se morda skriva v znanem črnogorskem letovišču Budva.
V vasi Bečići, v neposredni bližini Budve, je prestižni hotel, ki je med 9. in 11. junijem 2016 gostil eminentno zasedbo. Na regionalnem vrhu se je zbral cvet finančnih ministrov, guvernerjev centralnih bank in vodilnih v davčnih upravah držav nekdanje Jugoslavije. Razpravljali so o finančni stabilnosti regije v luči okoliščin na globalnih trgih.
Banko Slovenije je na konferenci zastopal viceguverner Primož Dolenc, ki je na njej govoril o ključnih izzivih pri nadzoru delovanja bank. A to očitno ni bilo edino srečanje, ki ga je Dolenc opravil ob obisku v Črni gori.
Po informacijah več virov se je namreč Dolenc, zdaj kandidat predsednika republike Boruta Pahorja za novega guvernerja, v obdobju konference sestal tudi z Jeleno Galić, izvršno direktorico AIK Banke, danes druge največje delničarke Gorenjske banke. Lastnik AIK Banke je Miodrag Kostić.
Le deset dni pozneje je AIK Banke dobila dovoljenje Banke Slovenije za povečanje lastniškega deleža v Gorenjski banki do 20 odstotkov.
Leto, ko je Kostić začel pohod v Sloveniji
Miodrag Kostić, nekoč znan kot "kralj sladkorja", je takrat že začel z naložbenim pohodom po Sloveniji. Postal je lastnik hotela Kempinski v Portorož, oko pa je vrgel tudi na letališče v Portorožu in nekatere druge turistične zmogljivosti v Sloveniji.
Toda končni cilj Kostića, ki je iz divje srbske tranzicije izplaval kot eden od najbogatejših Srbov, niso bili le hoteli, ampak – banka na območju EU. Svojo priložnost je dočakal v začetku leta 2016, ko je z vplačilom 12 milijonov evrov svežega kapitala postal lastnik 14 odstotkov delnic Gorenjske banke.
Soglasje Banke Slovenije je dobil dobil kljub dejstvu, da je bilo mogoče v vlogi AIK Banke najti več zadržkov. Največ v povezavi z lastništvom srbske banke, ki so ga obvladovala podjetja off-shore iz Nizozemske, s Cipra in iz Švice.
Spomnimo, Banka Slovenije prav zaradi lastništva, ki se je končalo v davčnih oazah, leta 2009 vstopa v Novo Ljubljansko banko (NLB) ni dovolila ameriškemu finančnemu skladu Apax.
Kaj je viceguverner počel na tajkunovi jahti?
Je imel ključno vlogo pri zeleni luči Banke Slovenije za Kostićev vstop v Gorenjsko banko prav Dolenčev obisk Črne gore?
V zadnjih dneh je namreč v finančno-političnih krogih zaokrožila informacija, da se je Dolenc v Budvi sestal tudi s Kostićem. Ta naj bi ga, tako pravi vir, gostil v neformalnem okolju, na svojem luksuznem plovilu. Gre za 49 metrov dolgo jahto Aleksandar V., vredno 30 milijonov evrov.
Obisk Kostićeve jahte naj bi Dolenc na Banki Sloveniji prijavil kot lobistični stik.
Primož Dolenc, kandidat predsednika republike Boruta Pahorja za novega guvernerja.
Te informacije nam v Banki Slovenije včeraj niso potrdili. Pojasnili so, da "se je Primož Dolenc z Miodragom Kostićem sestal le enkrat, in sicer v okviru srečanja s člani Sveta Banke Slovenije". "Sestanek je bil v prostorih Banke Slovenije," so poudarili. Dolenc je informacije o srečanju s Kostićem na včerajšnji predstavitvi označil kot "insinuacije".
Je torej mogoče, da se je Dolenc z Galićevo srečal na Kostićevi jahti?
"Vsa formalna srečanja z Jeleno Galić, nadzornico v Gorenjski banki, so vedno minila izključno v prostorih Banke Slovenije," so pojasnili v Banki Sloveniji.
Dolenčevega srečanja z Galićevo v Črni gori niso ne potrdili ne zanikali: "Primož Dolenc ne izključuje možnosti, da je v okviru poslovnih srečanj, konferenc in seminarjev tako doma kot v tujini morda izmenjal vljudnostni pozdrav z gospo Galić, kot je ustaljena praksa med udeleženci tovrstnih poslovnih dogodkov."
Zakaj je Dolenčevo srečanje s šefi AIK Banke lahko sporno?
V zadnjih dveh letih smo na Siol.net objavili več člankov, v katerih smo podrobneje analizirali Kostićev pohod po Sloveniji, v njih pa problematizirali tudi vlogo Banke Slovenije. Ta mu je šla v več primerih na roko.
1. NEPREGLEDNA MREŽA OFF-SHORE
Že jeseni 2016, le nekaj mesecev po tem, ko je prižgala zeleno luč AIK Banki, je Kostić Banko Slovenije prosil za novo soglasje. Tokrat za njegovo borznoposredniško družbo M&V Investments, lastnico AIK Banke, ki ji je Banka Slovenije novembra 2016 izdala soglasje za posredno lastništvo do 20 odstotkov Gorenjske banke.
Jelena Galić, izvršna direktorica AIK Banke, danes druge največje delničarke Gorenjske banke.
Tako se je slovenski regulator odločil kljub temu, da novi lastnik Gorenjske banke ne bo ne strateški partner ne klasični finančni vlagatelj, ampak tajkunski imperij iz Srbije. AIK banka je namreč vpeta v težko pregledno lastniško mrežo, v kateri je mogoče najti več kot sto podjetij iz različnih držav. Na koncu lastniške verige je švicarsko podjetje Agri Holding. Podatkov o njegovem bilancah in poslovanju ni mogoče pridobiti.
Zaradi vsega tega je bilo veliko neznank in ugibanj o izvoru denarja za številne prevzemne posle po Balkanu.
2. PRIKRITO OBVLADOVANJE BANKE
Kostić se je poleti 2016 potihoma krepil v lastništvu Gorenjske banke, čeprav za njen prevzem ni imel dovoljenja Banke Slovenije. Pri tem mu je pomagala banka iz Črne gore, ki je odigrala vlogo parkirišča za Kostićeve delnice v Gorenjski banki.
Avgusta tistega leta sta večji paket delnic od uradno neznanega vlagatelja, ki se je skrival za fiduciarnim računom pri Erste Group, odkupila AIK Banka in Hipotekarna banka Podgorica.
AIK Banka je imela takrat v lasti 19,38 odstotka Gorenjske banke. Skupaj z delnicami, ki so bile v lasti Hipotekarne banke iz Podgorice, je njen delež že presegal 20 odstotkov. S tem je AIK Banka v resnici presegala dovoljeni delež v lastništvu Gorenjske banke.
Pozneje je Hipotekarna banka iz Podgorice še povečevala svoj delež. Tega početja nista kaznovali ne Banka Slovenije ne Agencija za trg vrednostnih papirjev.
3. NEPRAVILNOSTI IN TEŽAVE Z REGULATORJEM V SRBIJI
Inšpektorji srbske centralne banke so pri pregledu AIK Banke ugotovili nepravilnosti, zato so ji konec decembra odvzeli dovoljenje za prevzem Gorenjske banke.
Na Siol.net smo razkrili, da je AIK Banka sredi lanskega leta financirala prevzem srbske družbe Energoprojekt, ki se je znašel pod lupo tamkajšnjega urada za preprečevanje pranja denarja. Zgodba je prerasla v eno od največjih afer lanskega leta v Srbiji.
Viri blizu srbske centralne banke so način poslovanja AIK Banke opisovali kot "otomanski", torej usmerjen v izrazita tveganja brez standardnih postopkov odločanja.
Njen poslovni model naj bi odstopal od bančnega in naj bi bil bolj podoben tistim, ki ga uporabljajo skladi tveganega kapitala. Medtem ko se preostale banke običajno želijo rešiti slabih posojil iz svojih bilanc, jih Kostićeva banka namerno kopiči.
S tem neposredno uresničuje interes svojega lastnika, torej Kostića, čigar cilj je pridobiti premoženje prezadolženih podjetij, ki jih vzame za tarčo.
Na koncu je Kostić vendarle "prepričal" srbskega regulatorja. Konec aprila letos, ko se je iztekal čas za predložitev soglasij regulatorjev, je v enem dnevu dobil zeleno luč iz Srbije. Iz dokumentov je razvidno, da je tamkajšnji regulator svojo odločitev sprejel vnaprej, zelo verjetno ob politični intervenciji.
4. NEUKREPANJE OB DE FACTO OBVLADOVANJU GORENJSKE BANKE
Srbski tajkun je letos poleti za naslednjih pet let dokončno zavladal Gorenjski banki, ne da bi mu bilo za to treba plačati en evro kupnine ali pridobiti soglasja regulatorjev. S tem smo dobili precedens v domačem finančnem sistemu.
Kostić je namreč ob pasivnosti Banke Slovenije na julijski skupščini predlagal in imenoval tri nove člane nadzornega sveta Gorenjske banke. Ti so nedolgo zatem za novega predsednika uprave imenovali Maria Henjaka. Ta sicer še čaka na licenco Banke Slovenije.
S tem je Kostić, ki uradno obvladuje 33 odstotkov lastništva, trdno prevzel vse upravljavske vzvode v Gorenjski banki. Pri tem je izkoristil dejstvo, da Sava kot največja lastnica banke po odločbi Banke Slovenije v Gorenjski banki že tri leta nima glasovalnih pravic.
Poročali smo, da je način Kostićevega prevzemanja banke v resnici preslikava modela, ki so ga pri obvladovanju slovenskih podjetij uporabljali nekdanji slovenski "tajkuni".
Med drugim se, enako kot nekoč "tajkuni", na vse pretege upira objavi prevzemne ponudbe. Če bi AIK Banka presegla prag 33 odstotkov, bi morala objaviti prevzem. Manever z nadzorniki pa je Kostiću omogočil, da mu preostanka delnic ne bo treba odkupiti še vsaj pet let, s čimer bo prihranil okrog 70 milijonov evrov.
Dolenc že ves čas drugi človek Banke Slovenije
Je bilo ravnanje Banke Slovenije v zadevah, povezanih z AIK Banko in Kostićem, povezano tudi z njihovimi stiki z Dolencem?
"Kot veste, nadzorniških postopkov, tako Banka Slovenije kot njeni predstavniki, ne morejo komentirati in pojasnjevati," so včeraj za Siol.net sporočili iz Banke Slovenije.
V vsakem primeru pa ima Dolenc velik vpliv na odločitve Banke Slovenije. Od leta 2016 je namestnik guvernerja Boštjana Jazbeca, torej drugi človek v hierarhiji Banke Slovenije. Po spomladanskem odhodu Jazbeca v Bruselj pa je začasno prevzel vodenje centralne banke.
47