Ponedeljek, 5. 6. 2017, 4.35
6 let, 7 mesecev
Hladen davčni tuš za tiste, ki si od lastnih podjetij izposojajo milijone
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
13
Na vrata vplivnih svetovalcev, lobistov in drugih premožnih podjetnikov, ki so neobdavčeno dvigovali denar iz svojih podjetij, bi lahko že v kratkem potrkali davčni inšpektorji.
Na finančni upravi (Furs) so se odločili, da bodo naredili konec prikritemu izplačevanju dobičkov iz podjetij prek posojilnih pogodb.
To pomeni slabo novico za številne podjetnike, ki so bili prepričani, da so našli zakonit način, kako se izogniti visoki obdavčitvi izplačevanja sredstev iz lastnega podjetja.
Kako se izogniti 25-odstotnemu davku
Podjetniki, ki s poslovnim svetovanjem, finančnimi posli, medijskimi projekti … ustvarjajo tudi nekaj sto tisoč evrov visoke dobičke, imajo namreč veliko težavo.
Če si hočejo iz lastnega podjetja izplačati presežna denarna sredstva, morajo poleg 19-odstotnega davka na dobiček plačati še 25-odstotno dohodnino. Vsega skupaj jim torej država pobere skoraj 40 odstotkov celotnega zaslužka.
Številni od njih so zato ubrali drugo pot. S pomočjo davčnih svetovalcev ali po priporočilu poslovnih kolegov so si začeli denar izplačevati prek posojilnih pogodb.
Toda s tem so po mnenju davčnih inšpektorjev kršili zakonodajo in bodo morali za nazaj poravnati visoke davčne obveznosti, ki v nekaterih primerih znašajo več sto tisoč evrov.
Svetovalec, ki je odpiral vrata na Balkanu
Visok davčni račun bi že v kratkem lahko dobilo podjetje Kompas Kapital v lasti Boštjana Kralja, svetovalca pri nekaterih večjih slovenskih prevzemnih zgodbah. Trenutno dela za drugega največjega lastnika Petrola, češko-slovaško finančno skupino J&T.
Gre za nekdanjega uslužbenca skupine Aktiva privatizacijskega mogotca Darka Horvata. Pozneje, ko je Telekom Slovenije vodila uprava pod vodstvom Bojana Dremlja, pa je bil njen glavni operativec za več sto milijonov evrov vredne prevzeme na Balkanu.
Po naših informacijah so pri Kralju v začetku letošnjega leta začeli davčno-inšpekcijski nadzor davka od drugih dohodkov v letih od 2014 do 2016. Na Fursu so očitno zaznali, da je Kompas Kapital v tem času Kralju izplačal za več kot 1,2 milijona evrov posojil.
Posojilne pogodbe so imele rok vračila leto dni, po preteku tega obdobja pa so bile preprosto sklenjene nove pogodbe z novim rokom plačila. Poleg tega Kompas Kapital svojemu direktorju ni obračunaval obresti od danih posojil.
Po mnenju davčnih inšpektorjev nikoli ni bilo mišljeno, da bi bila posojila poplačana, ob njegovih dozdajšnjih dohodkih pa bi Kralj za vračilo potreboval več kot 30 let.
Pričakuje lahko 300 tisoč evrov visok račun
"Davčni urad bo tovrstna izplačila opredelil kot druge dohodke, od katerih je bil dolžan izplačevalec Kompas Kapital obračunati in plačati davek po stopnji 25 odstotkov. Pričakuje se obveznost najmanj 300 tisoč evrov," so po naših informacijah utemeljili v odločbi, s katero so podjetju že zamrznili premoženje.
Kompas Kapital, ki letno ustvari več kot 600 tisoč evrov prihodkov in zaposluje štiri ljudi, ima od prejšnjega tedna blokirane račune.
Nova sodna praksa: podjetnik lahko oškoduje lastno podjetje
Da je (neobdavčeno) izplačevanje denarnih sredstev iz podjetja prek posojilnih pogodb nezakonito oziroma je treba nanje plačati 25-odstotni davek, je prepričan tudi davčni svetovalec, ki je želel ostati neimenovan.
Spomni se, da so si včasih številni izplačevali sredstva prek posojil z ničelno obrestno mero. Težava za podjetnike pa je, če jih pod drobnogled vzame davkarija. Če je v podjetju dovolj nerazporejenega dobička in dovolj sredstev za njegovo izplačilo, lahko Furs presodi, da gre pri posojilih dejansko za prikrito izplačilo dobička.
Podjetnik bi se sicer lahko branil, da bo podjetje v prihodnosti ustvarilo toliko dobička in ga izplačalo lastniku, s čimer bo lahko ta poplačal domnevno sporna posojila.
Opozoril je na novo sodno prakso, po kateri lahko podjetniki za omenjene nepravilnosti tako materialno kot tudi kazensko odgovarjajo.
Do zdaj je namreč veljalo, da si lahko edini lastnik podjetja, ki je tudi njegov direktor, privošči povsem prosto razpolaganje s svojim premoženjem. Zato jih tožilci tudi niso kazensko preganjali.
Toda vrhovno sodišče je nedavno v zadevi Krešo Nemec presodilo, da ni tako in da so tudi podjetniki kazensko odgovorni za oškodovanje lastnega podjetja.
"Vedno spoštujemo odločitve Fursa"
"Trenutnih postopkov ne morem komentirati," je bil skop s pojasnili Kralj.
"Načeloma je pri davčnih zadevah in davčnih implikacijah poslovnih transakcij veliko zadev enoznačnih in povsem jasnih. Nezanemarljiv del dejanskih poslovnih situacij pa ni povsem enoznačen in v davčnem smislu glede na obstoječo zakonodajo dopušča diametralno različne interpretacije," je povedal prvi mož in lastnik Kompasa Kapitala.
Poudaril je, da vedno spoštujejo odločitve Fursa, "tudi če se morda z njimi ne strinjamo v celoti". "V vsem dozdajšnjem večletnem poslovanju je Kompas Kapital vestno poravnaval vse svoje obveznosti. Tako načrtujemo tudi v prihodnje," je dodal.
Kaj pravijo na Fursu
Tudi na Fursu konkretnih primerov ne komentirajo.
"Davčni predpisi ne prepovedujejo družbeniku, da bi z družbo, katere družbenik je, sklepal posojilne pogodbe," so poudarili.
Jana Ahčin, direktorica Fursa
Obstajajo pa tudi primeri, ko to ni dovoljeno oziroma so izplačila dodatno obdavčena:
- brezobrestno posojilo, ki ga je prejme lastnik podjetja, ki je v njem tudi zaposlen, se šteje za boniteto, od katere se plačuje dohodnina ter obvezni prispevki za socialno varnost,
- če družbenik, ki ni zaposlen v podjetju, prejme posojilo, ki mu ga podjetje kasneje odpiše, se to obdavči kot dividenda (prikrito izplačilo dobička),
- če je družbenik tudi zaposlen v podjetju in se mu posojilo odpiše, se to lahko to šteje za njegov dohodek iz delovnega razmerja.
V zvezi z opisanimi primeri so na Fursu opozorili tudi na pravilo davčnega postopka, po katerem se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini.
"Če davčni organ ugotovi, da si družbenik, ki je v družbi zaposlen, namesto izplačila plače izplačuje sredstva prek posojilne pogodbe, te davčno obravnava kot izplačilo plače, ne glede na to, da so bili izplačani prek pravno-formalne ureditve s posojilno pogodbo. V primerih fiktivnih izplačil posojil gre lahko tudi za prikrito izplačilo dobička. Kako se obravnavajo takšna izplačila, je odvisno od okoliščin posameznega primera," so pojasnili.
V letu in pol odmerili pet milijonov evrov davka
Na Fursu navedene nepravilnosti zaznava tudi v tekočih postopkih nadzora. “Od začetka lanskega leta do danes smo v tovrstnih davčno-inšpekcijskih nadzorih odmerili za nekaj več kot pet milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti,” so pojasnili.
Zaradi obširne in aktualne problematike izplačevanja dohodkov preko posojilnih pogodb bodo temu področju tudi v bodoče namenjala potrebno pozornost.
13