Graditelj Jankovićevega projekta v stečaj, kralj banan bliže nakupu Stožic

Izet Rastoder naj bi iskal potencialnega (so)vlagatelja za trgovski del Stožic, ki že leta propada.
Izet Rastoder naj bi iskal potencialnega (so)vlagatelja za trgovski del Stožic, ki že leta propada. Foto: Klemen Korenjak

Sodišče je Grep, graditelja Stožic, ki je bil leta na robu propada, poslalo v stečaj. To odpira pot trgovcu z bananami Izetu Rastoderju za odkup 84 milijonov bančnih terjatev do gradbinca, s čimer naj bi dobil lastništva nad nedokončanim trgovskim delom Stožic. Rastoder naj bi že iskal investitorje za dokončanje trgovskega dela. 

Projektno podjetje Grep je bilo leta na robu stečaja. Lansko leto je končalo s 147,5 milijona evrov negativnega kapitala, za toliko so obveznosti presegale premoženje podjetja. Za stečajno upraviteljico je imenovana Lucija Klampfer, upniki pa imajo do konca leta čas za prijavo terjatev.

Korak naprej za Rastoderja

Stečaj je predlagalo podjetje Rastoder. To je namreč pomemben korak v prizadevanjih podjetja v lasti Izeta Rastoderja, največjega trgovca z bananami v regiji, da pridobi ključno premoženje Grepa - nedokončani trgovski del Stožic.

Podjetje Rastoder je že v začetku leta odkupilo za 23,5 milijona evrov terjatev Gorenjske banke in SID banke do Grepa. Maja pa je z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) sklenilo še pogodbo o prodaji 84 milijonov evrov bančnih terjatev do Grepa. 

Z načrtovanim odkupom terjatev bi Rastoder postal največji upnik in bi lahko trgovski del odkupil v okviru prodaje, ki se lahko v stečaju izpelje z javno dražbo ali zavezujočim zbiranjem ponudb. Ker je pri prodaji nepremičnine ključno mnenje upniškega odbora, bi tudi v primeru prodaje na dražbi Rastoder kot največji upnik le stežka izgubil.

Gradnja Stožic

[video: 60254 / Gradnja Stožic.]

DUTB še vedno lastnica terjatev do Grepa

Po podatkih v bazi Ajpesa je Rastoder sicer še vedno le lastnik terjatev, ki jih je že v začetku leta odkupil od Gorenjske banke in SID banke - skupaj znašajo 23,5 milijona evrov -, medtem ko terjatve DUTB še niso prepisane na novega lastnika.   

Odvetnica Katarina Benedik, ki jo je Rastoder pooblastil za vodenje projekta, pravi, da je podjetje Rastoder izpolnilo vse pogodbene obveznosti, o katerih so se z DUTB dogovorili v pogodbi. Zdaj naj bi morali pogoje izpolniti še na DUTB. Tam trdijo, da nekateri odložni pogoji še niso izpolnjeni. "Določeni pogoji v pogodbi so že izpolnjeni, ne pa še vsi," pravijo, podrobnosti pa niso razkrili.

Na vprašanje, ali je Rastoder že poravnal kaj kupnine, Benedikova ni odgovorila, prav tako ne na vprašanje, za kakšno ceno so se dogovorili. S kolikšnim popustom je Rastoder dobil terjatve, namreč za zdaj ni znano, po nekaterih informacijah naj bi ta znašal 80 odstotkov. To bi pomenilo, da bi za terjatve plačal okrog 15 milijonov evrov.

Vzpon in strmoglavljenje graditelja Stožic

Grep je lani ustvaril le še tisoč evrov prihodkov in kar devet milijonov evrov čiste izgube. Podjetje ima že tri leta negativni kapital, kar pomeni, da obveznosti presegajo njegovo premoženje. Lani je negativni kapital znašal 147 milijonov evrov.

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2004, od aprila 2008 pa se imenuje Gradis-Energoplan, skrajšano Grep. Njegova lastnika sta bila Gradis G Uroša Ogrina in Energoplan Zlatka Srake. Od septembra je podjetje v stečaju.

1 / 10

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2004, od aprila 2008 pa se imenuje Gradis-Energoplan, skrajšano Grep. Njegova lastnika sta bila Gradis G Uroša Ogrina in Energoplan Zlatka Srake. Od septembra je podjetje v stečaju.

Sredi leta 2008 sta Grep in srbska trgovska družba Delta podpisala pogodbo o sodelovanju pri trgovskem centru, od katere pa je Delta pozneje odstopila.

2 / 10

Sredi leta 2008 sta Grep in srbska trgovska družba Delta podpisala pogodbo o sodelovanju pri trgovskem centru, od katere pa je Delta pozneje odstopila.

Julija 2010 je Grep s konzorcijem sedmih slovenskih bank, med drugim NLB, podpisal pogodbo o 110 milijonov evrov vrednem posojilu.

3 / 10

Julija 2010 je Grep s konzorcijem sedmih slovenskih bank, med drugim NLB, podpisal pogodbo o 110 milijonov evrov vrednem posojilu.

Po odprtju športnega dela Stožic avgusta 2010 je gradnja trgovskega dela obstala zaradi pomanjkanja denarja. Začel se je val podpisovanja aneksov med MOL in Grepom o podaljšanju roka za trgovski del ter zunanjo ureditev Stožic.

4 / 10

Po odprtju športnega dela Stožic avgusta 2010 je gradnja trgovskega dela obstala zaradi pomanjkanja denarja. Začel se je val podpisovanja aneksov med MOL in Grepom o podaljšanju roka za trgovski del ter zunanjo ureditev Stožic.

Avgusta 2012, ko je potekel tretji rok za zgraditev trgovskega dela, so Stožice samevale, Grep pa je imel že blokirane račune.

5 / 10

Avgusta 2012, ko je potekel tretji rok za zgraditev trgovskega dela, so Stožice samevale, Grep pa je imel že blokirane račune.

Sredi leta 2014 je imel Grep več kot 180 milijonov evrov dolgov (od tega okrog 115 milijonov evrov do bank), vodstvo pa je trdilo, da za dokončanje trgovskega dela Stožic potrebuje še 30 milijonov evrov.

6 / 10

Sredi leta 2014 je imel Grep več kot 180 milijonov evrov dolgov (od tega okrog 115 milijonov evrov do bank), vodstvo pa je trdilo, da za dokončanje trgovskega dela Stožic potrebuje še 30 milijonov evrov.

Junija 2014 so banke uradno odpovedale posojilno pogodbo Grepu in zahtevale takojšnje poplačilo 115-milijonskega posojila. Tri mesece pozneje je Grep postal insolventen.

7 / 10

Junija 2014 so banke uradno odpovedale posojilno pogodbo Grepu in zahtevale takojšnje poplačilo 115-milijonskega posojila. Tri mesece pozneje je Grep postal insolventen.

Jeseni 2014 je ljubljanski župan Zoran Janković (na fotografiji) napovedal, da Grep in DUTB iščeta zasebnega sovlagatelja za gradnjo trgovskega dela.

8 / 10

Jeseni 2014 je ljubljanski župan Zoran Janković (na fotografiji) napovedal, da Grep in DUTB iščeta zasebnega sovlagatelja za gradnjo trgovskega dela.

Februarja lani so v DUTB začeli iskati kupca za terjatve do Grepa. Med morebitnimi kupci so omenjali Američane, Kitajce in tudi Delto Holding, katere predstavniki naj bi si že ogledali nepremičnino.

9 / 10

Februarja lani so v DUTB začeli iskati kupca za terjatve do Grepa. Med morebitnimi kupci so omenjali Američane, Kitajce in tudi Delto Holding, katere predstavniki naj bi si že ogledali nepremičnino.

Skoraj deset let po začetku gradnje Stožic je maja lani na pol zgrajeno središče začelo dobivati novega lastnika Izeta Rastoderja.

10 / 10

Skoraj deset let po začetku gradnje Stožic je maja lani na pol zgrajeno središče začelo dobivati novega lastnika Izeta Rastoderja.

Še en potencialni posel za skrivnostne Južnoafričane?

Zakrožile so govorice, da naj bi se Rastoder za partnerstvo med drugim dogovarjal z južnoafriškim skladom Greenbay, ki je pred tedni potrdil kapitalski vstop v nepremičninski projekt Jožeta Anderliča na območju nekdanjega Kolizeja. Zakrožile so govorice, da naj bi se Rastoder za partnerstvo med drugim dogovarjal z južnoafriškim skladom Greenbay, ki je pred tedni potrdil kapitalski vstop v nepremičninski projekt Jožeta Anderliča na območju nekdanjega Kolizeja. Foto: Bor Slana Rastoder naj bi bil sicer le posrednik in naj bi vse od začetka iskal investitorja za dokončanje trgovskega dela Stožic. Na to kaže podatek, da je Rastoder konec lanskega leta ustanovil podjetje Trgovsko mesto.  

Zakrožile so govorice, da naj bi se za partnerstvo med drugim dogovarjal z južnoafriškim skladom Greenbay. Tiskovna predstavnica sklada v Sloveniji Darinka Pavlič Kamien je to zanikala. "Pogovori z družbo Rastoder oziroma lastnikom te družbe ne potekajo," pravi.

Sklad je pred meseci od Tuša kupil koprski Planet Tuš in kot financer vstopil v stanovanjski projekt Jožeta Anderliča na lokaciji nekdanjega Kolizeja. Za Dnevnik so potrdili, da se z madžarskim Trigrantom pogovarjajo tudi o sodelovanju pri gradnji potniškega centra Emonika, še enega nasedlega projekta ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Sklad naj bi bil sicer v delni lasti enega najbogatejših Južnoafričanov Desa de Beera, kdo je poleg njega v ozadju sklada, pa ni znano.

V preteklosti so kot mogočega partnerja v projektu omenjali srbsko skupino Delta Miroslava Miškovića. S Srbi je Rastoder že sodeloval, ko je iz stečajne mase podjetja S1 kupil gradbeno jamo na Bavarskem dvoru in jo prodal Delti, ki zdaj tam gradi petzvezdični hotel. Rastoder je aprila za Siol.net zanikal, da kupuje za Miškovića. "Nisem slišal, da bi se Mišković zanimal za Stožice, očitno veste več kot jaz. Sicer pa hvala bogu, če bi bil pripravljen. Zame je on veliki gospod," nam je dejal o Srbu, ki ga je sodišče junija obsodilo na pet let zapora zaradi pomoči sinu Marku pri utaji davka.

Komentarji

5
  • marker / 30.09.2016. ob 10:26

    Balkanska posla z županovo podporo...

  • Metulj / 30.09.2016. ob 13:19

    Zelo žalostno da objekt kjer je propadlo veliko podjetij in oseb nekdo pol kupi za 10%, verjetno že od začetka namerno tako zastavljeno...

  • slomevzha / 30.09.2016. ob 10:40

    To je zadnja faza vsakega projekta, v kateri se zaslužni kaznujejo in nezaslužni nagrajujejo.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.