Kapitalska ustreznost bank v Evropi se po besedah Mitje Gasparija zdaj primerja na dokaj nekorekten način. "Mislim, da so razmere bistveno manj slabe, kot se jih zdaj prikazuje," je povedal.
"Banke z modelsko oceno potrebnega kapitala so na boljšem kot banke, v katerih se kapital izračunava po standardnem modelu, ki ga uporabljajo tudi v večini slovenskih bank. Za slednje so bili namreč kriteriji o višini zahtevanega kapitala višji, ker naj ne bi znale dovolj dobro oceniti vseh svojih tveganj. Če je zdaj predpisana devetodstotna kapitalska ustreznost za vse, se od bank, ki uporabljajo modelsko oceno, pričakuje manj kot od drugih," je v pogovoru za sobotno prilogo Večera pojasnil nekdanji guverner Banke Slovenije, nekdanji finančni minister v vladah Janeza Drnovška ter nekdanji evropski in razvojni minister v vladi Boruta Pahorja.
Po njegovih besedah ni nič manj pomembno, kako se v bankah oblikujejo rezervacije. "Najmanj, kar bi morali pričakovati od evropske bančne agencije, ki opravlja stresne teste bank, je, da bi v območju evra poenotila tudi načine, kako se določajo dobra, manj dobra, slaba in nična posojila," je poudaril in dodal, da so zdaj razlike pri načinu ugotavljanja velike.
"Velike banke v vsaki državi so tako ali drugače povezane s politiko"
Glede največje banke v državi, NLB, in očitkov, da je ta banka politični poligon, je povedal, da so velike banke v vsaki državi tako ali drugače povezane s politiko. Vendar je, kot je opozoril, pri bankah pomembno to, da so njihovi rezultati poslovanja kakovostni. "Za to so odgovorni tisti, ki v banki odločijo, kaj bodo iz denarja naredili," je povzel.
Za vzpodbudo gospodarstvu je po njegovem mnenju bistveno, da se spremeni insolvenčna zakonodaja, ki bo odčepila stanje, ko se ne zgodi nič razen stečaja. "Za gospodarstvo je bistveno, da se izboljša kreditna aktivnost. Brez tega lahko sprejemamo neskončne ukrepe za ukinjanje administrativnih ovir, pa se ne bo zgodilo nič, ker je osnovni problem drugje," je ocenil.
"Pokojninska reforma je bistvena"
Gaspari ni proti dvigu DDV, če bi s tako zbranimi dodatnimi davščinami zniževali primanjkljaj. "Kdor želi zvišati DDV, naj hkrati sprejme pokojninsko reformo. Ta kombinacija bi imela smisel. Dvig DDV za tri odstotne točke ne pomeni več kot okoli 400 milijonov evrov. Sam sicer nisem preračunaval, v časopisih pa berem, da so proračunske težave 'težke' okoli 700 milijonov evrov. Vlada o pokojninski reformi govori sramežljivo, kaj bi torej s takim dvigom DDV pokrila?" se sprašuje Gaspari.
"O pokojninski reformi ne govorim zato, ker bo zaradi nje naslednje leto za 500 milijonov evrov manj izdatkov, ampak zato, ker moramo prihodnje leto doseči 0,7-odstotni javnofinančni presežek po metodologiji ESA. Če bi imeli pokojninsko reformo, bi bil ta kriterij 0,3 odstotka. Pokojninska reforma je torej bistvena, ker bi z njo znižali pritisk na varčevanje," je nadaljeval in poudaril, da zato ni mogoče govoriti, da lahko z njo počakamo.
Prva odločitev: kje mora biti država aktivna kot regulator?
Glede oblikovanja novega državnega holdinga je menil, da ni problem njegova organizacijska oblika. "Prva odločitev je, kje mora biti država aktivna kot regulator. To so monopoli v energetiki, tudi v prometu in morda še kje. Toda država zato, ker je regulator, zase ne sme izsiliti ugodnosti," je povzel. Še zmeraj je tudi prepričan, da prisotnost države v privatnem sektorju ni potrebna. "V strategiji mora zato povedati, kje in pod kakšnimi pogoji se bo v prihodnjih petih letih iz njega umaknila," je dejal.
Po njegovih besedah je bil evro dobra omejitev za to, da so se težave, v katerih se je znašla Slovenija, pokazale kar hitro. "Za fiskalna pravila pa menim, da so koristna," je izpostavil, a dodal, da bi morala biti najprej na ustrezen način zapisana v dobro pripravljenem zakonu. "Nisem torej za to, da bi najprej improvizirali v ustavi, potem pa začeli razmišljati, kako bi lahko zapisano prelili v zakon," je pojasnil. "Menim, da je lahko ta velika razprava o fiskalnem pravilu sporna samo, če bi bilo tisto, kar bi zapisali, zapisano tako neumno, da bi si vzeli tiste stopinje prostosti, ki jih vsako gospodarstvo potrebuje," je dejal. Kot je nadaljeval, to seveda ne pomeni, da mora imeti Slovenija stalni primanjkljaj. A najprej se moramo iz sedanje faze približati srednjeročnemu cilju, ki je v povprečju izravnan javnofinančni položaj po metodi evropske statistike.