Factor banka in Probanka - banki, ki krize ne bosta preživeli

Factor banka in Probanka, za kateri je banka Slovenije uvedla postopek nadzorovane likvidacije sta prvi slovenski banki, ki finančne krize ne bosta preživeli.

1 / 2

Foto: STA , Marko Vanovšek

2 / 2

Foto: STA , Marko Vanovšek

V roku nekaj let bosta tako ugasnili, Banka Slovenije in finančno ministrstvo pa zagotavljata, da bodo poplačani vsi varčevalci.

Največji lastnik Factor banke je bila s skoraj 41 odstotki družba ACH Factor banka je bila ustanovljena junija leta 1993 kot specializirana banka za poslovanje s pravnimi osebami, kar je bila skozi leta tudi njena glavna značilnost. Njena bilančna vsota je konec junija znašala skoraj 913 milijonov evrov, njen kapital pa skoraj 78 milijonov evrov. Njena kapitalska ustreznost je bila pri 9,15 odstotka. Imela je 83 zaposlenih, njen največji lastnik pa je bila s skoraj 41 odstotki družba ACH. Zadnji predsednik uprave je bil Ciril Dragonja.

Tržni delež Factor banke je konec lanskega leta znašal 2,27 odstotka, bila pa je na 15. mestu med slovenskimi bankami. Konec junija je imela banka za 392,1 milijona denarnih vlog podjetij in posameznikov. Banka se že nekaj časa trudi kapitalsko okrepiti, saj ji je Banka Slovenije zaradi majhnosti in izpostavljenosti zaukazala strožje kapitalske kriterije.

Delničarji so 25-milijonsko kapitalsko krepitev izglasovali že aprila, a ta ni uspela. Zato so avgusta potrdili novo, tokrat 50-milijonsko dokapitalizacijo v dveh fazah, in pogoje prilagodili potencialnim vlagateljem. V banki so nedavno pojasnili, da mora biti prva tranša dokapitalizacije vplačana do 30. oktobra, ta datum pa je tudi ključni rok za uspeh dokapitalizacije.

V prvem polletju je banka ustvarila 4,3 milijona evrov čiste izgube Pogovore so vodili z enim tujim investitorjem, o uspehu dokapitalizacije pa bi lahko govorili šele, ko bo kapital vplačan. V prvem polletju je banka ustvarila 4,3 milijona evrov čiste izgube.

Probanka je usmerjena v poslovanje z malimi in srednje velikimi podjetji ... Probanka je bila ustanovljena januarja 1991, usmerjena pa je v poslovanje z malimi in srednje velikimi podjetji, samostojnimi podjetniki in prebivalstvom ter v sodelovanje v sindiciranih posojilih za velika podjetja. V Finančni skupini Probanke so sicer še Probanka Leasing, Probanka Nepremičnine in družba na Hrvaškem Proleasing. Zadnji predsednik uprave je bil Bogomir Kos.

Bilančna vsota matične banke je konec junija letos znašala nekaj več kot 981 milijonov evrov, njen kapital pa 45,5 milijona evrov. Kapitalska ustreznost je bila ob polletju pri 8,42 odstotka, kapitalska ustreznost temeljnega kapitala (Tier 1) 5,24 odstotka. Imela je 228 zaposlenih, največji lastniki pa so bili Medaljon (15,81 odstotka), Perutnina Ptuj (10,71 odstotka), Avtotehna (7,84 odstotka) in Trimo (6,21 odstotka).

Medaljon je avgusta končal v stečaju, prav tako pa je v stečaj šel Profectus. Gre za prvi člen v omrežju, prek katerega je nekdanje vodstvo Probanke obvladovalo banko pa tudi pomembne deleže v Trimu in Perutnini Ptuj.

Banka je v prvem polletju beležila 6,4 milijona evrov čiste izgube Tržni delež Probanke je ob polletju znašal 2,2 odstotka, s čimer je bila na 14. mestu v slovenskem bančnem sistemu. Vloge pravnih oseb so znašale 342 milijonov evrov, vloge fizičnih oseb pa 249 milijonov evrov. Banka je v prvem polletju beležila 6,4 milijona evrov čiste izgube.

V skladu z ukrepi, ki jih je Probanki odredila Banka Slovenije, bi ta morala sprva do 30. aprila, nato pa na podlagi njene prve vloge za podaljšanje do 27. junija povečati svoj osnovni kapital. Bančni regulator je v začetku avgusta izdal novo odločbo o podaljšanju roka, ki bi se izteklo konec septembra.

Probanka je prav za zadnji dan septembra sklicala skupščino, na katero bi delničarji znova odločali o dokapitalizaciji v višini do 192 milijonov evrov. V zadnjih mesecih naj bi se pogovarjali s petimi potencialnimi investitorji.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.