Ponedeljek, 22. 8. 2016, 4.30
6 let, 6 mesecev
Družinske povezave v Delavski hranilnici: ko profesor Franjo Štiblar nadzira, njegova hčerka napreduje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,23
17
Mlada pravnica Bria Štiblar doživlja bliskovit vzpon kariere v bančništvu: jeseni 2014 je šele zagovarjala svojo diplomsko nalogo na ljubljanski pravni fakulteti, danes je že vodja pravne službe. Kakšna je pri tem vloga njenega očeta Franja Štiblarja, predsednika nadzornega sveta Delavske hranilnice, predstojnika pravno-ekonomske katedre pravne fakultete v Ljubljani, raziskovalca na Ekonomskem inštitutu (EIPF) in neuspešnega kandidata za guvernerja Banke Slovenije leta 2013?
Franjo Štiblar: Svetovna kriza in Slovenci: kako jo preživeti? (l. 2008):
"In ne nazadnje gre zahvala osebi, ki mi je stala ob strani in mi je bila v oporo ves čas nastajanja tega dela. To je Bria, moja hči. Njej posvečam knjigo, da bi bila uspešna."
Skupaj le deset mesecev delovnih izkušenj
Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da se je Bria Štiblar Delavski hranilnici kot pravna svetovalka pridružila šele oktobra lani. Pred tem je imela skromne delovne izkušnje.
Sodeč po podatkih, ki jih je navedla v svojem profilu na poslovno-družbenem omrežju LinkedIn, je šest mesecev (od avgusta 2014 do januarja 2015) delala kot odvetniška pripravnica v odvetniški pisarni Kavčič, Rogl in Bračun. V času študija je štiri mesece preživela na praksi na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu. Štiblarjeva ne navaja, kaj je počela v času od januarja 2015 do oktobra tega leta, ko je prišla na Delavsko hranilnico.
Bria, hčerka Franja Štiblarja, je jeseni leta 2014 zagovarjala diplomsko nalogo na pravni fakulteti, manj kot dve leti pozneje pa je postala vodja pravne službe pri Delavski hranilnici.
Je hitro napredovanje povezano z očetovo funkcijo?
Kdaj natančno je iz pravne svetovalke – kljub skromnim izkušnjam – napredovala na mesto vodje pravne službe, kot je razvidno tudi iz spletne strani Delavske hranilnice, ni jasno. Naši viri trdijo, da se je to zgodilo pred kratkim. Še v začetku letošnjega leta je bil namreč vodja te službe Matjaž Gantar, sin poslanca DeSUS Tomaža Gantarja. "Pri njegovi zaposlitvi nisem imel nobene vloge. Opravil nisem nobenega razgovora s komerkoli iz Delavske hranilnice," pravi poslanec. Matjaž Gantar je sicer dal odpoved v hranilnici.
Delovanje hranilnice kot prvi nadzornik od konca junija nadzoruje Franjo Štilbar.
Odločen zagovornik domačega lastništva – zlasti bank
Izbor stališč Franja Štiblarja dokazuje, da prihod v Delavsko hranilnico ni bil naključen. Njeno dozdajšnje vodstvo na čelu z Jožetom Stegnetom, ki je predčasno zapustil svoj položaj zaradi postopkov Banke Slovenije, je financiralo oziroma želelo financirati projekte, ki ohranjajo podjetja v rokah domačih lastnikov.
"Prodaji državnih gospodarskih velikanov, tudi bančnih, tujcem je treba reči odločen NE." (Gospodarska gibanja, EIPF – 2013)
"Primerno usmerjeni obstoječi finančni prihranki v nakupe delnic slovenskih 'blue chipov' bi omogočili ohranitev nekaterih uspešnih podjetij v večinsko domači lasti." (Gospodarska gibanja, EIPF – 2002)
Prodaja večinskega deleža NLB tujcem pomenila pokop slovenske ekonomske in finančne suverenosti, ki je temelj za politično suverenost.
"Ekonomske in s tem politične suverenosti samostojne države ni brez močnih lastnih financ, posebno bančništva, o čemer priča tudi zgodovinska izkušnja. Treba je preprečiti ukrivljanje te hrbtenice zaradi slabih poslovnih odločitev ali zaradi neugodnih sprememb v lastniški in širše korporacijski strukturi." (Bančništvo kot hrbtenica samostojne Slovenije – 2010)
Jože Stegne je pred kratkim nepričakovano zapustil mesto predsednika uprave Delavske hranilnice in odšel v pokoj.
Franju Štiblarju v enem tednu na naša vprašanja ni uspelo odgovoriti. Že slab teden o tej temi molčijo tudi na Delavski hranilnici, ki jo po nepričakovanem odhodu v pokoj Jožeta Stegneta vodi Dušan Grlica. Med drugim nas je zanimalo, na podlagi kakšnih referenc in izkušenj so zaposlili Brio Štiblar ter ali je bila zaposlena na podlagi javnega razpisa.
Dvom o neodvisnosti predsednika nadzornega sveta
Pri zaposlitvi in napredovanju hčere predsednika nadzornega sveta se zastavlja več vprašanj:
- Kakšna je bila vloga Franja Štiblarja pri tem, da je Delavska hranilnica angažirala njegovo hčerko? Tudi če je bila zaposlena brez posredovanja oziroma brez vnaprejšnjih dogovorov, se postavlja sum, da je bilo njeno hitro napredovanje povezano s Štiblarjevim imenovanjem oziroma pričakovanjem, da bo prvi nadzornik do uprave bolj naklonjen.
- Je Štiblar v preteklosti že poslovno sodeloval z Delavsko hranilnico (pred leti je izdatno sodeloval z Novo Ljubljansko banko)? Kdo konkretno ga je pred skupščino predlagal za kandidata za nadzorni svet? Je bil to nekdanji predsednik uprave Jože Stegne, dolgoletni alfa in omega hranilnice?
- In najpomembneje, kako lahko Štiblar neodvisno opravlja funkcijo člana nadzornega sveta, če mora pri tem nadzirati delo uprave, ki je neposredno nadrejena njegovi hčerki in ji omogoča zaposlitev.
Zaposlitev hčerke Franja Štiblarja bo preverjala tudi Banka Slovenije.
Banka Slovenije bo preverjala konflikt interesov
Na zadnje vprašanje bo odgovor iskala tudi Banka Slovenije, ki ocenjuje primernost novih članov nadzornega sveta Delavske hranilnice. V centralni banki so nam pojasnili, da jih mora član nadzornega sveta banke ali hranilnice obvestiti, če v upravljalnem organu banke ali v banki dela oseba, ki ima v razmerju do člana nadzornega sveta status ožjega družinskega člana. V takšnih primerih se pri članu nadzornega sveta ocenjuje možnost osebnega konflikta interesov.
"Obstoj konflikta interesov, če je obvladljiv, sam po sebi ni razlog za negativno oceno primernosti člana nadzornega sveta. V primeru obstoja takšnih razmerij mora določena funkcija notranjih kontrol, na primer služba notranje revizije ali skladnosti poslovanja, redno spremljati obravnavani položaj ter v primeru ugotovljenih nepravilnosti tudi ukrepati," so pojasnili v Banki Slovenije.
Bo Janku Medji uspelo še enkrat dobiti pozitivno oceno?
Banka Slovenija bo preverjala primernost 28 članov nadzornih svetov bank in hranilnic, med njimi tudi Janka Medjo, ki je član nadzornega sveta Hranilnice Lon.
Banka Slovenije trenutno odloča o primernosti 28 članov nadzornih svetov bank in hranilnic ter šestih članov uprav. Od 34 postopkov jih je 16 v pristojnosti Evropske centralne banke (ECB), ki je pristojni nadzornik za sistemsko pomembne banke.
Med nadzorniki, ki čakajo na pozitivno oceno Banke Slovenije, je tudi Janko Medja, ki je bil nedavno imenovan za člana nadzornega sveta Hranilnice Lon. Kot predsednik uprave NLB je konec leta 2012 uspešno prestal presojo centralne banke. Ob medijskih razkritjih o spornih poslih in svetovalnih pogodbah NLB ter celo kriminalistični preiskavi pri Medji Banka Slovenije ni nikoli ukrepala. Slovenski državni holding (SDH) pa je letos spomladi napovedal, da mu bo na skupščini izrekel nezaupnico, na podlagi katere bi ga nadzorni svet razrešil s funkcije. Toda namero lastnika je prehitel in tik pred skupščino odstopil sam. Ob strogih kriterijih, ki jih za presojo nadzornikov vsaj v večini primerov uporablja Banka Slovenije (med drugim pri presoji kandidatov upoštevajo tudi več let stare anonimne prijave), se zdaj marsikdo sprašuje, ali bo Medji tudi tokrat uspelo dobiti pozitivno oceno. Na Banki Slovenije zagotavljajo, da bodo pri svoji presoji upoštevali tudi informacije SDH.
17