Debelost je enako škodljiva kot terorizem in vojne

Medtem ko se je z včerajšnjo peticijo dobaviteljev proti uvedbi davka na sladke pijače, naslovljeno na kmetijskega ministra Dejana Židana - ta želi obdavčiti sladkane napitke, ki med drugim zaradi visokih vsebnosti sladkorja povzročajo debelost –, pri nas očitno začela bitka za oziroma proti eni od novo zamišljenih davščin, pa pred dnevi objavljeni rezultati študije svetovalnega podjetja McKinsey ponujajo vpogled v finančne posledice prekomerne teže svetovnega prebivalstva. Ugotovitev: globalno gospodarstvo je zaradi debelosti letno "obteženo" s stroški v višini dveh bilijonov dolarjev (1,6 bilijona evrov). To številko je mogoče izraziti tudi drugače: toliko znaša letni proračun vzpenjajoče se velesile Kitajske.

Ta glomazna številka, ki predstavlja 2,8 odstotka celotnega gospodarskega prispevka na svetovni ravni, je, finančno gledano, ena izmed treh največjih družbenih težav na planetu. Znaša približno toliko, kot zemeljsko ekonomijo vsako leto stanejo posledice odvisnosti od nikotina (2,1 bilijona dolarjev) ter boj proti terorizmu in vojne (2,1 bilijona dolarjev), obenem pa denarno precej prekaša škodljive posledice, ki nastajajo zaradi alkoholizma (1,4 bilijona dolarjev) in podnebnih sprememb (bilijon dolarjev).

Debelost tako postaja vse večja grožnja svetovnim gospodarstvom. Pri McKinseyu trdijo, da je prekomerno težkih in predebelih danes več kot dve milijardi Zemljanov, pretirana teža pa letno botruje petim odstotkom vseh smrti. Spirala nezdravega načina življenja korenini v dveh precej povezanih fenomenih: premalo telesne vadbe ter mastni in sladkani hrani. Kar se je v pojavnem smislu začelo v Združenih državah Amerike in na drugih izobilja polnih območjih, se je zlagoma razširilo tudi drugam, v revnejše predele sveta.

Škoda v Sloveniji še večja kot po svetu Čezmerna teža in debelost sta precej prisotni tudi v Sloveniji. Lani predstavljeni podatki tako na primer kažejo, da ima pri nas vsak peti otrok čezmerno telesno težo, po čemer smo celo prvi v Srednji Evropi, visok je tudi odstotek čezmerno težkih in debelih odraslih.

Zdravnik Vladimir Pirnat, ki ima tri ordinacije za hujšanje in oblikovanje telesa, pravi, da enotnih meril za primerjavo finančnih posledic debelosti v Sloveniji in v drugih državah ni.

A ker je pogostnost debelosti v Sloveniji večja od svetovnega povprečja, meni, da je relativno gledano finančna škoda v Sloveniji še večja kot v svetu in presega 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda.

Leta 2030 pretežka skoraj polovica Zemljanov Leta 2008 je bil čezmerno težak vsak tretji prebivalec modrega planeta, najmanj vsak deseti je bil označen za debelega. Neizprosni so tudi današnji podatki, navajajo pri McKinseyju. Dve tretjini svetovne populacije živita v državah, kjer se zaradi debelosti od življenja poslovi več ljudi kot zaradi podhranjenosti. Glavna razloga umrljivosti sta srčna bolezen in diabetes tipa 2.

Precej pesimistične projekcije nakazujejo, da bo, če se bo ta razširjena težava stopnjevala s hitrostjo zdajšnjega trenda, že čez desetletje in pol skoraj polovica svetovne populacije zemljo tlačila s čezmerno težo.

Pri boju zoper debelost je nujen celovit pristop Pri McKinseyju so nanizali 74 različnih ukrepov, za katere menijo, da bi takšen trend lahko vsaj upočasnili, če ne obrnili. Od programov javnega izobraževanja odraslih in otrok, shem pravilnega ravnanja na delovnem mestu do zmanjšanja velikosti obrokov v restavracijah s hitro prehrano, naštevajo med drugim.

"Boj proti debelosti zahteva vključenost številnih akterjev, ne le vlad in medijev, ampak vseh drugih, od prodajalcev, podjetij, restavracij do zaposlovalcev, prosvetnih delavcev in posameznikov," so zapisali pri McKinseyju.

Slovenija bi se morala fenomena debelosti čimprej lotiti Zdravnik Pirnat opaža, da se nanj za pomoč obrača manj ljudi kot nekoč. To pripisuje finančni krizi in z njo povezanim slabšim gmotnim stanjem ljudi Drugi razlog je naraščanje števila ponudnikov pomoči pri hujšanju, čeprav so ti večinoma nekompetentni, ugotavlja.

Tudi Pirnat je prepričan, da bi se Slovenija fenomena debelosti morala čim prej lotiti. Med ukrepi države našteva promoviranje in finančno podporo športom za vso populacijo, obvezno zdravstveno oceno živil na trgu ter politiko nižje obdavčitve nizkokaloričnih in višje obdavčitve visokokaloričnih in nekakovostnih živil ter pijač. Pomembni se mu zdijo tudi izobraževanje o zdravem načinu skozi vse vzgojno-izobraževalno obdobje, podpora medijem, ki promovirajo zdravo življenje, in dražje zdravstveno zavarovanje ljudi s čezmerno telesno težo.

Nekakovostna hrana in hitro življenje Pomoč pri izgubljanju odvečne teže ponuja tudi osebni trener Miha Šumak iz centra za zdravo življenje Formanatura.

Med razlogi za težave strank, ki se otepajo neželenih kilogramov, prepoznava predvsem neprimerne prehranske navade, od vrste živil do tega, kako in kdaj se ljudje prehranjujejo, ter hiter način življenja, ki ljudi sili k uživanju hitre, manj kakovostne hrane.

Ko skušajo shujšati, se mnogi ujamejo v past hitrega hujšanja, brez posvetovanja z nutricionistom. Tudi Šumak podobno kot Pirnat opozarja na vabljivost diet, ki jih je na spletu obilica, a mnoge pripomorejo k izgubi teže le na kratek rok. "Lahko se zgodi tako imenovani jojo učinek in zapleti, ki so povezani s prehitrim izgubljanjem teže in 'preforsiranjem'," pravi Šumak.

Enega samega recepta ni Vsemu naštetemu navkljub pa enega samega recepta, ki bi lahko pomagal pri boju z zloveščo pandemijo debelosti, pravzaprav ni, ugotavljajo avtorji študije pri McKinseyju. Svoje delo slikovito primerjajo s pomorščaki iz 16. stoletja, ki so se morali zanašati na pomanjkljive zemljevide, na katerih nekateri deli celin sploh niso bili vrisani ali pa so imeli globoke pomanjkljivosti, a so se za morjeplovce vseeno izkazali za zelo koristne.