Cvetka Selšek: Tuje lastništvo prinaša novo znanje

Kot problem slovenskega bančništva pa je izpostavila lastništvo bank.

V slovenskem bančništvu je samo poslovanje bank manjši problem, kot je njihovo lastništvo, je dejala Selškova. Kot je pojasnila, so lastniki nekaterih bank danes v tolikšnih težavah, da so postale nestabilne tudi same banke.

"Zaposleni morajo imeti velik delež lastništva" Selškovi se zdi pomembno, da lastniki skrbijo, da ima banka zmeraj ustrezen kapital. V francoski skupini Societe Generale, v okviru katere posluje SKB banka, je zelo pomembno, da imajo zaposleni velik delež lastništva. Zaposleni imajo deset odstotkov glasov, delnice, ki predstavljajo 74 odstotkov glasov, pa kotirajo na borzi. "Smo torej banka, ki se kljub francoskemu izvoru prosto prodaja na borzi. In to daje banki moč in sposobnost, da najde lasten kapital," je dejala.

Ob tem je poudarila, da v SKB vedno ocenijo tudi kakovost lastnikov in kadar ugotovijo, da stojijo v ozadju finančni holdingi s prepletenim, netransparentnim lastništvom, podjetju posojilo zavrnejo. "Če se namreč s podjetjem karkoli zgodi, lastniki niso sposobni intervenirati," je dejala in dodala, da nobena druga slovenska banka nima takšne prakse.

Glede širitve slovenskih bank v tujino je menila, da je je sposobna samo največja banka. Dokler bo država ostala neposredni ali posredni lastnik večjega števila slovenskih bank, pa je iluzorno pričakovati, da bodo vse te banke lahko aktivne tudi v tujini, je menila.

V Sloveniji manjka tržne usmeritve Tuje lastništvo slovenskih podjetij pomeni prevetritev utečenih praks v gospodarstvu, predvsem pa stabilnost pri ocenjevanju tveganj, je prepričana Selškova. V Sloveniji še zlasti manjka tržne usmeritve, tako da so tuje ustanove, katerekoli že so, zelo dobrodošle, da se pomešajo med domače in soustvarjajo dobre poslovne prakse, je menila.

"Tujci investirajo, ker je Slovenija del globalne rasti" Sama ugotavlja, da tujci v Slovenijo ne prihajajo več v obliki nekega bivšega imperializma. "Tujci investirajo, ker je Slovenija sestavni del globalne rasti, na kar smo lahko ponosni," je dejala im menila, da mora interes za strateško partnerstvo z globalno institucijo temeljiti na osnovi win-win. Nekaj mora zaslužiti on, nekaj moramo zaslužiti mi, je dejala.

Selškova je prepričana, da so slovenska podjetja, ki so se odločila za privatizacijo z enormno udeležbo menedžerjev, zapravila vse svoje razvojne potenciale. Da so pristala tako nizko, je bilo po njenih besedah pričakovati, sa je popolnoma nelogično, da bi lahko posamezniki sami privatizirali tako velike poslovne sisteme. "To so preprosto nezdrave prakse, da ne rečem kriminalna dejanja," je dejala in menila, da je pohlep presegel vse meje.