Boj za potrošnika, ki se odvija v Sloveniji, po novem tudi v ZDA

Večletni boj za potrošnike po Evropi med Lidom in Hoferjem (v tujini uporabljajo ime Aldi) se seli na drugo celino. Aldi je v ZDA že uveljavljen trgovec in ima že zdaj več kot dva tisoč trgovin. Potem ko je svoj prihod, prvo z devetimi trgovinami v treh zveznih državah, napovedal Lidl, pa so se zganili tudi pri Hoferju. V prihodnjih petih letih bodo porabili tri milijarde evrov in z njimi odprli 900 novih poslovalnic.

Prihod še enega nizkocenovnika na ameriški trg bo še povečal konkurenco in pritisk na uveljavljene trgovinske verige v ZDA, kot sta Wal-Mart in Kroger, ki bodo morale v želji po konkurenčnosti nižati svoje cene. Raziskave kažejo, da cena hrane pada že 17 zaporednih mesecev, kar je najdaljši niz v zadnjih 60 letih.

Diskontne trgovine bodo rasle petkrat hitreje od običajnih trgovcev

Albertsons, ki združuje številne trgovine, dobiva novega tekmeca. Foto: Reuters "Tradicionalni trgovci si ne morejo privoščiti, da bi njihova prodaja padala," je v pogovoru za ameriško spletno stran bloomberg.com dejal Ken Knudson, ki deluje pri enem največjih svetovalnih podjetij od Bain&Company.

Po predvidevanjih Knudsona bo segment diskontnih trgovcev v Ameriki letno rasel za deset odstotkov oziroma petkrat hitreje kot pri tradicionalnih trgovcev.

Če se bodo napovedi Aldija glede odpiranja novih trgovin uresničile, bo imel do leta 2022 v ZDA skupno okrog 2.500 trgovin, s čimer bi postal tretji največji trgovec. Pred njimi bi bila le Kroge in Albertsons.

Slovenija v vrhu po številu trgovskih površin, večjih od 300 kvadratnih metrov

Kako pa je razdeljen slovenski trgovski trg? Mercator, Spar in Tuš so v letu 2015 (zadnji uradni podatki, za lansko leto podjetja še ni objavila) pobrali dve tretjini od štirih milijard evrov, ki so jih potrošniki pustili v slovenskih živilskih trgovinah. A njihov delež se iz leta v leto zmanjšuje predvsem na račun diskontnih trgovcev. Hofer je od leta 2010 do leta 2015 podvojil svoj tržni delež.

Slovenija je med vodilnimi v Evropski uniji (EU) po trgovskih površinah na prebivalca. Samo v Ljubljani je 1.667 kvadratnih metrov površin na prebivalca. Kot izhaja iz lanskega poročila varuha prehranske verige, smo v evropskem vrhu tudi po številu trgovskih središč, večjih od 300 kvadratnih metrov, na milijon prebivalcev. "V Sloveniji je kar 320 trgovin, večjih od 300 kvadratnih metrov, na milijon prebivalcev, v Veliki Britaniji le 120," navaja poročilo varuha, ki ga je aprila obravnavala vlada.

Kam nezvesti slovenski kupci najraje nosijo svoj denar? 

Slovenski potrošnik mesečno obišče pet različnih trgovcev

Mercatorju se je med letoma 2010 in 2015 tržni delež zmanjšal za približno sedem odstotkov. Foto: Ana Kovač Slovenski potrošnik je v krizi, kot ugotavljajo trgovci, postal bolj racionalen. Medtem ko poraba za trajne dobrine po kriznih letih počasi okreva, pri rednih nakupih Slovenec še vedno izbira bolj premišljeno, ugotavljajo.

Cena je glavni dejavnik, na podlagi katerega se potrošnik odloča, zato so pomembne akcijske ponudbe, pri tem pa trgovci opažajo, da je slovenski kupec precej nezvest. V povprečju namreč mesečno obišče pet različnih trgovcev.