Avstrijski Alpine Bau si prizadeva oživiti gradbišča predora Markovec na hitri cesti med Koprom in Izolo, ni pa še jasno, kdo bo dejansko delal na gradbišču.
Okoliščine nadaljevanja graditve markovškega predora so zavite v tančico skrivnosti. Na Dars-u trdijo, da avstrijski partner mariborskega CPM -Alpine Bau pospešeno izvaja vso potrebno pripravo za vnovičen "zagon" del na gradbišču predora Markovec, ki so jih delavci CPM, zaradi poslovnih in finančnih težav mariborskega podjetja, prekinili novembra lani. Pristojni namreč pregledujejo inštalacijo za zračenje v predoru in seveda vso potrebno mehanizacijo, ki je v glavnem že na gradbišču predora.
Kdo bo delal na koprski strani predora?
Z izolske strani predora so dela izvajali delavci slovaške družbe Skanska, s koprske pa delavci CPM. Kdaj bodo delavci nadaljevali z izkopavanjem v predoru, ni povsem jasno? Kot tudi še ni znano, kdo bo nadaljeval dela na koprski strani predora. Malo verjetno je, da bodo Avstrijci s svojimi delavci nadaljevali dela v predoru. Bolj verjetno je, da bo na izolski strani Markovca z deli nadaljevala Skanska, na koprski pa bo Alpine Bau izbral primernega podizvajalca z vsemi referencami.
Poznavalci razmer v gradbeništvu celo ne zavračajo možnosti, da bi z deli, zdaj ko projekt graditve Markovca vodi drugi partner konzorcija Alpine Bau, nadaljevali sami delavci CPM-ja.
Kakšna bo metoda dela?
Odprto menda ostaja tudi vprašanje, katero metodo rezkanja, vrtanja ali celo razstreljevanja bo na koprski strani predora uporabil izbrani izvajalec del. Neuradneo odločitev o tem še niso sprejeli! Tako na Darsu kot tudi na Alpine Bau na tovrstna vprašanja ne odgovarjajo.
Bo predor zgrajen pravočasno in za pogodbeno ceno?
Je pa že čas, da se vse skupaj premakne, razočarano ugotavljajo tudi nezadovoljni krajani prebivalci Obale. Vsak izgubljeni dan zmanjšuje možnost, da bi bil predor Markovec na hitri cesti med koprom Koprom in Izolo odprt do spomladi leta 2013. Še vedno pa ostaja tudi uganka, ali bo Alpine Bau skupaj s podizvajalci predor končal za predvidenih 64,5 milijonov milijona evrov. Omenjena pogodbena cena je res v veljavi, po mnenju številnih strokovnjakov pa je povsem nerealna in občutno prenizka. Bodo torej tudi Avstrijci poskusili ceno del dvigniti z aneksi?
2
