Ponedeljek, 5. 6. 2023, 10.10
10 mesecev, 3 tedne
Bilanca države: takšno je stanje v blagajni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,37
Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih petih mesecih leta slabša kot v enakem obdobju lani.
Po zadnjih podatkih fiskalnega sveta je imel državni proračun v prvih petih mesecih 226 milijonov evrov primanjkljaja, brez upoštevanja učinka odhodkov za blažitev epidemije v višini 101 milijona evrov in ukrepov za blažitev draginje v višini 362 milijonov evrov pa presežek v višini 238 milijonov evrov, so sporočili v zadnjem mesečnem poročilu.
Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih petih mesecih leta slabša kot v enakem obdobju lani. Večji je bil skupni primanjkljaj (za 209 milijonov evrov), za 293 milijonov evrov je bil manjši t. i. "očiščeni" presežek (brez interventnih ukrepov), so še navedli.
Medletno večji "očiščeni" primanjkljaj je zlasti posledica nižje rasti prihodkov kot v enakem obdobju lani, v največji meri zaradi padca prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb ob visoki osnovi iz lani, deloma pa tudi višje rasti odhodkov za stroške dela, ki je posledica jeseni sklenjenega dogovora.
Državni proračun januar-maj 2023
Maja je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih znašal -133 milijonov evrov, skupaj v prvih petih mesecih 2023 pa -226 milijonov evrov, še piše v poročilu.
Brez neposrednega učinka covidnih odhodkov in ukrepov za blažitev draginje je imel državni proračun v prvih petih mesecih presežek v višini 238 milijonov evrov, medtem ko je ta v prvih petih mesecih lani znašal 531 milijonov evrov.
Skupni prihodki so bili v prvih petih mesecih letos medletno nižji za dva odstotka, predvsem zaradi nižjih prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb, EU-sredstev in nedavčnih prihodkov ob znatnem učinku lanskih visokih osnov.
Rast prihodkov od DDV, ki se je začela umirjati že v drugi polovici lanskega leta, se je v zadnjih mesecih stabilizirala na nižjih ravneh.
"Upočasnitev je po naši oceni deloma posledica visokega učinka osnove, znižane stopnje DDV za energente, deloma pa tudi povečane negotovosti in visoke inflacije. Rast prihodkov od trošarin se je v zadnjih mesecih okrepila ob dvigu trošarin na energente in tobačne izdelke. Prihodki državnega proračuna od dohodnine so bili v prvih petih mesecih letos medletno nižji za 2,2 odstotka, kar pripisujemo zlasti dvigu povprečnine za občine in nadaljnjemu znižanju davčne obremenitve. Prihodki od davka na dohodek pravnih oseb so letos medletno občutno nižji (-15,9 odstotka), kar je v največji meri posledica učinka visoke osnove iz lanskega leta, ko je bil poračun davka za leto 2021 rekordno visok," so še navedli pri fiskalnem svetu.
Prihodki od EU-sredstev ostajajo medletno nižji, iz projekcij v rebalansu, ki so po oceni fiskalnega sveta znova preveč optimistične, pa izhaja, da naj bi bilo v prihodnjih sedmih mesecih pridobljenih več sredstev kot v vsem lanskem letu.
Skupni odhodki so bili v prvih petih mesecih letos medletno višji za dva odstotka, t. i. "očiščeni" odhodki (brez upoštevanja covidnih odhodkov in učinka ukrepov za blažitev draginje) pa so bili višji za 6,6 odstotka.
