Banka Slovenije zvišala napoved letošnje rasti na 3,5 odstotka

Gospodarska rast v Sloveniji bo letos in v prihodnjih dveh letih po oceni Banke Slovenije med višjimi v evrskem območju. Letos se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) povečal za 3,5 odstotka, kar je ena odstotna točka več od zadnjih napovedi iz lanskega decembra. Centralna banka je izboljšala tudi napovedi do leta 2019.

Foto: Bojan Puhek

Makroekonomske razmere v Sloveniji se izboljšujejo že četrto leto zapored, ugotavlja svet Banke Slovenije v novi napovedi makroekonomskih gibanj, ki jo je potrdil na današnji seji. S krepitvijo gospodarstva na vseh ravneh in ugodnimi javnofinančnimi gibanji se ponovno vzpostavljajo makroekonomska ravnovesja, potrebna za nadaljnji razvoj, investicije in družbeno blaginjo. Napovedi makroekonomskih gibanj so zato tokrat bistveno bolj optimistične in uravnotežene, a kljub temu podvržene določenim tveganjem iz domačega in zunanjega okolja, so dodali.

Letos se bo obseg BDP Slovenije povečal za 3,5 odstotka, v letu 2018 za 3,1 odstotka in v letu 2019 za tri odstotke, piše v napovedi. Ob takšni rasti se po približno desetih letih ponovno nadaljujejo procesi konvergence, ki so bili z začetkom krize prekinjeni.

Krepitev domačega povpraševanje postaja steber gospodarske rasti

Krepijo se tako zasebne kot državne investicije, krepitev domačega povpraševanja pa postaja steber gospodarske rasti. Številni investicijski projekti tako domačih kot tujih investitorjev so pred zagonom, vzpodbujeni z zmanjšanjem negotovosti v poslovnem okolju, ugodnimi pogoji financiranja, povečanim optimizmom v izvoznem sektorju in krepitvijo zasebne potrošnje. Slednja bo spodbujena z ugodnimi razmerami na trgu dela in zmanjšanjem negotovosti med potrošniki in bo poleg investicij ključni dejavnik gospodarske rasti.

Ob visoki ravni zadržanih dobičkov podjetij in razmeroma visoki stopnji varčevanja prebivalstva bodo potrebe po zunanjem financiranju tako investicij kot potrošnje v primerjavi s predkriznim obdobjem manjše, rast posojil zmernejša, gospodarska rast pa vzdržnejša.

Rast izvoza tudi v prihodnje visoka

Z izboljševanjem razmer v mednarodnem okolju se nadaljuje krepitev rasti tujega povpraševanja in s tem izvoznega sektorja. Rast izvoza bo tako tudi v prihodnje visoka in naj bi v povprečju obdobja znašala 5,5 odstotka, napoveduje Banka Slovenije.

Do konca leta 2019 brezposelnost na predkrizni ravni

Sočasno se z okrevanjem gospodarstva izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Ob ugodni skoraj 1,5-odstotni povprečni rasti zaposlenosti v Banki Slovenije pričakujejo do konca leta 2019 tudi postopno znižanje stopnje brezposelnosti na predkrizno raven okrog šestih odstotkov. Zaposlovanje bo hitrejše v izvozno usmerjenih dejavnostih, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Ob tem bodo postopno zniževanje stopnje brezposelnosti in strukturna neskladja na trgu dela že začeli pritiskati na rast plač. Ker bo ta presegala rast produktivnosti, se bo začela zviševati tudi rast stroškov dela na enoto proizvoda.

Inflacija se bo zato začela postopoma zviševati in bo ob koncu leta 2019 presegla dva odstotka. Če bodo letos na inflacijo pomembno vplivali bazni učinki cen energentov in hrane, bo rast cen v prihodnjih dveh letih predvsem pod vplivom domačih dejavnikov. Višja rast cen pa bo vidna predvsem pri storitvah, medtem ko bo rast cen drugih menjalnih dobrin nižja in bolj omejena.

Največja tveganja za napovedano gospodarsko rast prihajajo tokrat iz domačega okolja, in sicer, kot pojasnjujejo v Banki Slovenije, predvsem s strani morebitno hitrejše rasti bodisi zasebnih bodisi državnih investicij. Še posebej pri državnih investicijah, ko gre za velike investicijske projekte, so lahko učinki na rast precejšnji.

Ob ugodnih pogojih financiranja utegne biti precej višja od napovedane tudi zasebna potrošnja, medtem ko bi lahko morebitna hitrejša rast držav v razvoju in Rusije še dodatno okrepila rast izvoza, še ugotavlja Banka Slovenije. Ob tem pa dodaja, da lahko bistveno hitrejša gospodarska rast v daljšem obdobju poveča pritiske s strani povpraševanja in povzroči hitrejšo rast cen.

Komentarji

1
  • ferdov / 13.06.2017. ob 18:06

    Koliko je bila napovedana rast pri stres testih? Kaj za državo pomeni ta "majhna" napakica, ki se je prikradla v napovedi BS. Koliko več je bilo treba dokapitalizirati banke in za koliko manj se je tudi zato prodala NKBM?

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.