Zakaj bi bilo dobro, če bi starejši delali dlje

V Sloveniji se vsako leto upokoji okoli 30 tisoč ljudi, na trg dela pa pride le 20 tisoč mladih. Že čez sedem let bo vsak četrti Slovenec na delovnem mestu starejši od 55 let. Kako se lahko spoprimemo s staranjem prebivalstva in kako bo to vplivalo na trg delovne sile?

V Sloveniji smo v zadnjih letih priča velikim demografskim spremembam na trgu dela. Na trg vsako leto vstopi manj ljudi, hkrati pa se Slovenci in Slovenke v primerjavi z drugimi evropskimi narodi upokojujejo razmeroma hitro. Kaj bo to v prihodnosti pomenilo za podjetja in kako se lahko delodajalci že danes pripravijo na spremembe?

Slovenija na predzadnjem mestu v EU

V generaciji ljudi, ki so stari od 55 do 64 let, jih v Sloveniji dela le 35 odstotkov. Do lanskega leta je bila naša država v Evropski uniji po tem podatku na zadnjem mestu, nato pa so ta "neslavni rekord" prevzeli Grki.

Slovenci v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami zelo pozno vstopijo na trg dela in se z njega hitreje umaknejo, je povedal Peter Pogačar, državni sekretar z ministrstva za delo. Slovenci v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami zelo pozno vstopijo na trg dela in se z njega hitreje umaknejo, je povedal Peter Pogačar, državni sekretar z ministrstva za delo. Foto: STA Povprečje v Evropski uniji je precej višje: v tej starostni skupini je delovno še vedno aktivnih več kot 50 odstotkov ljudi, v državah OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) pa celo več kot 64 odstotkov, je na poslovnem zajtrku, ki ga je pripravil zaposlitveni portal Mojazaposlitev.si, povedal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar.

Vsako leto deset tisoč ljudi premalo

Naslednji izziv, s katerim se spoprijemamo pri nas, so demografska gibanja. V Sloveniji se delež prebivalstva, ki lahko dela, torej v starostni skupini med 20. in 65. letom, zmanjšuje. Vsako leto na trgu ustvarimo za deset tisoč ljudi primanjkljaja: generacija, ki se danes upokojuje, vsako leto šteje okoli 30 tisoč ljudi, na trg dela pa medtem vstopa generacija, rojena v začetku 90. let, ki šteje okoli 20 tisoč ljudi, je pojasnil Pogačar.

Leta 2012, pred zadnjo pokojninsko reformo, je bilo novembra in decembra zaradi nesposobnosti v Sloveniji odpuščenih 14 tisoč ljudi, zaradi česar je bilo vloženih le 30 tožb. Večina se je takrat namreč odločila za možnost, da se dve leti pred doseženimi pogoji za upokojitev kot brezposelni prijavijo na zavodu za zaposlovanje. To je državo takrat stalo okoli 70 milijonov evrov. Leta 2012, pred zadnjo pokojninsko reformo, je bilo novembra in decembra zaradi nesposobnosti v Sloveniji odpuščenih 14 tisoč ljudi, zaradi česar je bilo vloženih le 30 tožb. Večina se je takrat namreč odločila za možnost, da se dve leti pred doseženimi pogoji za upokojitev kot brezposelni prijavijo na zavodu za zaposlovanje. To je državo takrat stalo okoli 70 milijonov evrov. Foto: Matej Leskovšek

Tretjina ljudi trg dela zapusti predčasno

Naši državljani v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami prav tako zelo pozno vstopijo na trg dela, saj se jih velika večina odloči za študij. Tudi pri upokojevanju slika ni rožnata, saj se Slovenci v povprečju precej hitreje umaknemo s trga delovne sile kot v nekaterih drugih evropskih državah. Pri tem je treba povedati tudi, da se kar 35 odstotkov upokojencev dve leti pred doseženimi pogoji za upokojitev prijavi na zavodu za zaposlovanje.


Morda vas na Siol.net zanima tudi:

To so poklici, ki izumirajo

Se v Sloveniji še splača študirati?


Zakaj se Slovenci tako hitro upokojijo?

Tudi sicer imamo pri nas po besedah državnega sekretarja nadpovprečno visok delež brezposelnih starejših. Med njimi prevladujejo dolgotrajno brezposelni, torej tisti, ki so brez dela že več kot 12 mesecev. Anketa Eurofounda je pokazala, da je pri tistih, ki so starejši od 55 let, velika večina odgovorila, da po 60. letu svojega dela ne bodo več mogli opravljati. In kje so vzroki? Večina, skoraj 70 odstotkov vprašanih, je kot razlog navedla izpostavljenost stresu zaradi slabe organizacije dela. Tako morajo opravljati delo, za katero niso usposobljeni, opravljajo ga v zadnjem trenutku ...

Poslovni zajtrk z naslovom Demografska gibanja: kako bodo demografska gibanja v Sloveniji vplivala na vse težje iskanje ustreznih sodelavcev je organiziral zaposlitveni portal Mojazaposlitev.si. Poslovni zajtrk z naslovom Demografska gibanja: kako bodo demografska gibanja v Sloveniji vplivala na vse težje iskanje ustreznih sodelavcev je organiziral zaposlitveni portal Mojazaposlitev.si.

Skoraj polovica Evropejcev nima e-znanja

Značilnost dolgotrajno brezposelnih starejših v Sloveniji je, da so nizko kvalificirani. Ljudje po 50. letu imajo slabe veščine, saj se v njihovo znanje premalo vlaga, zato so bolj ogroženi od ljudi v preostalih starostnih skupinah. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da kar 47 odstotkov delovne sile v Evropi nima ustreznega e-znanja, ker se v njih ne vlaga dovolj. V Sloveniji je ta odstotek verjetno še veliko višji, pravi Pogačar.

Druga priložnost za starejše

Z izobraževanjem starejših nad 45 let se pri nas ukvarjajo na Javnem zavodu Cene Štupar. Ena od trgovskih verig je na primer k njim na jezikovne tečaje poslala mesarje, ki so v Slovenijo prišli z območij nekdanje Jugoslavije. Kot je povedal direktor zavoda Bojan Hajdinjak, je motiviranost za izobraževanje med 45. in 60. letom starosti najnižja, saj imajo ljudje takrat druge prioritete.

Ko se starejši odločijo za dodatno izobraževanje, z njimi ravnajo previdno.

"Pred sabo skušamo imeti, da je to druga priložnost za te udeležence. Zavedamo se, da je nekje v preteklosti šlo nekaj narobe, tako da mora biti takrat, ko nekdo pride in zbere pogum, vse pripravljeno. Predavatelji se morajo zavedati, da delamo za starejše, da je morda določen pristop pri mladih ustrezen, pri starejših pa ne," je povedal. 

Programi, ki jih izvajajo na zavodu, so za delavce in delodajalce brezplačni, saj se financirajo s pomočjo evropskega socialnega sklada. 

Kako so rešili Steklarno Hrastnik?

Predstavitev največje piramide na svetu Steklarne Hrastnik, s katero so podirali Guinnessov rekord. V višino je merila 2,7 metra, težka je bila 8,5 tone, sestavljena pa je bila iz 19.840 steklenih skodelic Puzzle. Predstavitev največje piramide na svetu Steklarne Hrastnik, s katero so podirali Guinnessov rekord. V višino je merila 2,7 metra, težka je bila 8,5 tone, sestavljena pa je bila iz 19.840 steklenih skodelic Puzzle. Foto: STA

Steklarna Hrastnik je bila leta 2009 tik pred propadom. Podjetje se je znašlo v težavah zaradi notranjih nesoglasij in večmilijonskih izgub.

Še leta 2010 so za izobraževanje v podjetju, ki daje delo 760 ljudem, namenili le 17 tisoč evrov in ob tem ustvarili pet milijonov evrov čiste izgube. Marsikdo je mislil, da je podjetju ostalo le še nekaj mesecev životarjenja, a se je zmotil.

Poleg drugih nujnih potez so v steklarni veliko več sredstev namenili tudi izobraževanju delavcev. Leta 2015 so za izobraževanje v podjetju namenili skoraj pol milijona evrov, pridelali pa več kot sedem milijonov evrov dobička. Kot kažejo podatki, se je z večjim vložkom za izobraževanje dvigoval tudi dobiček podjetja, je povedal Soniboj Knežak, ki v podjetju skrbi za kadre.

Ko so se odločili za izobraževanje, so vodilni pogosto dobili vprašanja, kako je s plačilom nadur, ali bodo morali žrtvovati svoj prosti čas ... Po treh letih se je slika obrnila: zaposleni sami sprašujejo po dodatnih izobraževanjih. 

V podjetju, kjer kar 97 odstotkov vsega, kar proizvedejo, izvozijo na evropske trge, deloma pa tudi v Ameriko in Azijo, so pred leti uvedli še eno pomembno novost - sistem mentorstva. Danes imajo tako kar 72 mentorjev, ki skrbijo za prenos znanja na druge delavce, za to pa dobijo tudi dodatek. 

Direktor Pomurskih mlekarn Robert Serc je dejal, da je ceneje odpustiti direktorja, če ta dela škodo podjetju, kot zaposlene. Dodal je, da se vodja ne sme bati iti pred ljudi, jim povedati, kakšen je načrt ... Delodajalcem Serc svetuje, da se pri odpuščanju ne postavljajo v vlogo boga. 

In kakšna prihodnost nas čaka? Kot je povedala Saša Boštjančič, direktorica podjetja Moja zaposlitev, je težko reči, po kakšnih znanjih se bo povpraševalo čez deset ali dvajset let. Bo pa digitalizacija oziroma industrijska revolucija 4.0 prinesla nova delovna mesta, ki bodo nekoliko drugačna, nekatera pa bodo na račun tega žal ugasnila. 

Komentarji

10
  • fizik10 / 17.03.2017. ob 06:24

    Po toliko letih vladavine velesposobnih levičarjev(o svoji sposobnosti nam govorijo vseskozi), bi v Sloveniji moral cveteti trg dela, pa temu ni tako. Zakaj??? Zato, ker znajo le gofljati, v resnici pa so nazadnjaški in totalka nesposobni. Zafurajo vse, česar se lotijo.

  • Ratko / 17.03.2017. ob 08:55

    Ja, ampak tistih 700 ima zanesljivo delo, dobro plačo in prijetno delovno okolje. Tistih 2000 bi vse to ob nesposobnem vodstvu hitro uničilo. To je to!

  • DamDam / 16.03.2017. ob 18:14

    Banda frdamana....Če ne bi ljudje, ki nam sedaj pridigajo o prezgodnjih upokojitvah pokradli, kar smo usvarili v času delovne dobe, bi bilo vsega in za vse dovolj. Ko berem take pametnjakoviče, kako mi iz fotelja modrujejo, da premalo delam in da bom moral delati do 70 leta, me zapopade sveta jeza in če se bo tako nadaljevalo, se ne čudit, če bom koga tako, od blizu povprašal po zdravju...

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.