Četrtek, 12. 1. 2017, 4.04
6 let, 6 mesecev
Sindikati za dvig "minimalca", bo Kopač Mrakova sledila?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,93
26
Minimalna plača v Sloveniji se bo letos dvignila za najmanj štiri evre, ministrica za delo Anja Kopač Mrak pa ne razkriva, ali bo morda predlagala vidnejši dvig. Sindikati se bodo zavzemali za to možnost, ekonomist Anže Burger pa opozarja, da je minimalna plača v Sloveniji že danes previsoka – po njegovem bi jo morali znižati ali celo ukiniti.
Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom je lani znašala 790,73 evra bruto, kar je 604 evre neto. Pri tem omenimo, da mora delodajalec zaposlenemu plačati še socialne prispevke v višini 16 odstotkov plače, kar pri minimalni plači znaša 127 evrov. Tako imenovani "bruto bruto" je tako 916 evrov. Delodajalec mora delavcu plačati še stroške malice in prevoza, od lanskega leta pa tudi dodatke za nočno delo, delo v nedeljo in na praznike, ki so bili prej všteti v minimalno plačo.
Ta mesec bo ministrstvo za delo, ki je pristojno za minimalno plačo, predlagalo višino za letošnje leto. Po zakonu, ki je bil sprejet leta 2010, se minimalna plača vsako leto januarja uskladi z inflacijo (upošteva se medletna rast cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta), ministrstvo Anje Kopač Mrak pa lahko predlaga dodatne spremembe, upoštevajoč gibanje plač, BDP in zaposlenosti. Predlog mora po zakonu uskladiti z ekonomsko-socialnim svetom (ESS), v katerem so predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov.
Če bi upoštevali le inflacijo, bi se minimalna plača letos dvignila za slabe štiri evre na 794,68 evra. Na vprašanje, ali bo ministrica za delo Anja Kopač Mrak predlagala drugačno višino minimalne plače, so na ministrstvu dejali le, da bodo najprej opravili pogovore s socialnimi partnerji. Predlog naj bi ministrica prihodnji petek predstavila ESS, vlada pa bo odločitev sprejela najpozneje do konca tega meseca.
Izgubljena delovna mesta
Trenutna višina minimalne plače (604 evrov neto) ni primerna, saj ne omogoča dostojnega življenja delavcu in njegovi družini, meni Andreja Poje z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Ekonomist z ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV) Anže Burger je nasprotnik ukrepa minimalne plače. "Soglasje v ekonomski znanosti je, da minimalna plača v večini primerov znižuje zaposlenost, zlasti najmanj kvalificiranim zaposlenim, ali v najboljšem primeru zmanjša rast plač in zniža nedenarne bonitete zaposlenih," pravi.
Potem ko se je od leta 2010 do 2012 – to je bilo za slovensko gospodarstvo obdobje najgloblje krize – minimalna plača zvišala za skoraj 30 odstotkov, se je v zadnjih letih njena rast upočasnila. Še vedno pa je pri 51 odstotkih povprečne plače, s čimer se uvrščamo v evropski vrh.
Burger meni, da je treba zato minimalno plačo v Sloveniji odpraviti ali vsaj izrazito znižati. "Zaradi nje na tisoče najbolj ranljivih in težko zaposljivih ljudi danes nima zaposlitve in so pahnjeni v delo v sivi ali črni ekonomiji," pravi.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v poročilu o razvoju leta 2013 objavil, da je kratkoročno zaradi dviga minimalne plače delo izgubilo okoli sedem tisoč ljudi, dolgoročno pa okoli 18 tisoč. To je slaba petina trenutnega števila registriranih brezposelnih (okrog sto tisoč).
Preberite še:
Minimalna plača: kdo v Evropi ima najvišjo, kdo najnižjo
Sindikati za opazen dvig minimuma
Za sindikate je na drugi strani minimalna plača ključen instrument na trgu dela, ki je potreben že zaradi strukturnega neravnovesja moči med delom in kapitalom, kar ščiti pred zniževanjem plač na nedostojno raven, pa je tudi varovalka zaposlenih pred revščino. "Minimalna plača bi morala biti zaščita pred nedostojnim plačilom za tiste brez izobrazbe, a danes jo v Sloveniji prejemajo tisti, ki opravljajo dela, za katera se zahteva srednja ali višja stopnja izobrazbe," pravi Andreja Poje, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Meni, da je trenutna minimalna plača prenizka. "Trenutna višina minimalne plače ni primerna, saj 604 evri neto ne omogočajo dostojnega življenja delavcu in njegovi družini," pravi Pojetova in napoveduje, da se bodo sindikati v pogovorih z ministrstvom prihodnji teden zavzemali za zvišanje minimalne plače. Menijo namreč, da bi se morala plača letos uskladiti tudi z delom rasti produktivnosti dela. Glede tega, kakšno višino bodo predlagali, se še niso uskladili.
Sindikalistka Andreja Poje meni, da zvišanje minimalne plače ne bi vplivalo na povečevanje brezposelnosti, češ da dobički podjetij rastejo, strošek dviga minimalne plače pa bi pomenil le višino "nekaj direktorskih plač".
Koliko lahko prenese gospodarstvo?
Brezposelnost se sicer znižuje, a v Sloveniji imamo še danes okrog sto tisoč brezposelnih. Se sindikati ne bojijo, da bi višanje plač in s tem stroškov dela za podjetja obrnilo trend in spet zaostrilo razmere na trgu dela? "Trenutno minimalno plačo prejema 36 tisoč zaposlenih. Izboljšanje njihovega materialnega položaja ne more ogroziti gospodarstva ali javnega sektorja. V Sloveniji je veliko podjetij, v katerih sto zaposlenih prejema skupaj toliko plače kot dva vodilna na individualnih pogodbah," pravi sogovornica.
Dodaja, da so se v letu 2015 (podatka za lani še ni) neto čisti dobički podjetij po podatkih Ajpesa povečali za 126,7 odstotka, prav tako se je povečala produktivnost dela. "Nesprejemljivo je, da na primer v dejavnosti, kot je trgovina, kjer so v letu 2015 ustvarili več kot 521,3 milijona evrov neto čistega dobička, ga povečali za 120 odstotkov in kjer imajo nekateri menedžerji polmilijonske nagrade, veliko zaposlenih prejema minimalno plačo ali malenkost več od tega zneska," je kritična.
Tistim na minimalni plači današnja plača ne omogoča preživetja, meni Pojetova. Dodaja, da bi bila primerna minimalna plača tisoč evrov bruto, kar je že leta 2009 predlagal takratni finančni minister Franci Križanič.
Kritična je tudi do države, ki po njenem mnenju premalo pozornosti namenja spremljanju dinamike stroškov življenja v Sloveniji. Zadnja analiza Inštituta za ekonomska raziskovanja je stara že sedem let. Pokazala je, da odrasel Slovenec za preživetje potrebuje 606 evrov dohodka. "Danes smo v 2017, zaposleni na minimalni plači pa prejemajo nižjo neto plačo od tega zneska," pravi Pojetova.
"Sramotno je, da mora v državi, ki se uvršča v klub najrazvitejših držav, delavec kljub trdemu delu po pomoč na Rdeči križ in Karitas, da sploh lahko preživi sebe in svojo družino."
Burger: Ločimo trg dela in socialne korektive
Ekonomist Anže Burger meni, da bi morali v Sloveniji minimalno plačo ukiniti. Kot alternativo za socialno šibke predlaga minimalni dohodek. Delavec bi prejemal tržno plačo, kar zmanjka do višine minimalnega dohodka za preživetje, pa bi dala država v obliki socialnega transferja.
Burger na drugi strani meni, da minimalna plača ni primeren ukrep za pomoč socialno šibkejšim. Pri teh ukrepih bi moral po njegovem biti cilj, da je poseg države čim manjši, hkrati bi moral imeti ukrep čim manjši vpliv na trg in družbo. Ne nazadnje pa mora, pravi, ukrep temeljiti na realističnih zakonitostih družbe in ne na idealističnih predpostavkah o značaju in delovanju posameznikov.
Po njegovem mnenju bi lahko minimalno plačo nadomestila dva ukrepa, ki ne posegata negativno na trg dela, spodbujata delovno aktivnost in povzročata precej manjše stroške socialnih transferjev.
Prvi je minimalni dohodek, po katerem bi delavec prejemal tržno plačo, kar zmanjka do višine minimalnega dohodka za preživetje, pa bi dala država v obliki socialnega transferja. Drugi pa pogojevani negativni davek na dohodke, kjer posamezniki pod določenim pragom prejmejo nazaj toliko dohodnine, da dosežejo minimalni dohodek.
Tudi na Zahodu pritiski za višje plače najslabše plačanim
Boljši statistični podatki o gospodarskem vzdušju tudi na Zahodu spodbujajo boj za višje plače. V Nemčiji so januarja prvič dvignili minimalno plačo. V ZDA je minimalna plača že leta enaka, delavski aktivisti pa pritiskajo na zvezne vlade in mestne uprave, da v lokalni zakonodaji zvišujejo spodnjo mejo. V Veliki Britaniji po lanskem dvigu minimalne plače ustanova Living wage foundation uspešno spodbuja podjetja, da nadalje zvišujejo plače najslabše plačanim.
Nemčija
Podoben sistem, kot ga imamo pri nas, so predlani uvedli tudi v Nemčiji, kjer so letos minimalno plačo prvič dvignili. Zakon namreč določa, da se višina minimalne plače vsaki dve leti uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin. Minimalna urna postavka se je tako z 8,5 evra dvignila na 8,84 evra.
Po ameriških mestih se širi akcija za višjo minimalno plačo "Boj za 15 dolarjev".
ZDA
Val dvigov minimalnih plač so letos doživeli tudi v kar 19 od 50 zveznih držav ZDA. Čeprav je nacionalna minimalna plača vse od leta 2009 7,25 dolarja na uro (to je danes okrog 6,9 evra), je od takrat že mnogo zveznih držav z lokalnimi akti to postavko zvišalo. Tako ima danes višjo minimalno plačo kar 29 zveznih držav, tudi Washington, kjer so minimum postavili pri 11,5 dolarja na uro. Še v 12 zveznih državah se minimalna plača letno usklajuje z življenjskimi stroški (podobno kot pri nas).
Delavske organizacije skupaj z borci proti revščini pravkar izvajajo močno akcijo Boj za 15 dolarjev, ki so ji že prisluhnila nekatera večja mesta: San Francisco bo minimalno urno postavko nad to vsoto dvignil do prihodnjega leta, Seattle do 2021. San Diego je sklenil minimum še letos dvigniti na 11,5 dolarja na uro, Chicago pa do leta 2019 na 13 dolarjev.
Velika Britanija
Iniciativa Real living wage je trgovce na Otoku spodbudila v tekmi, kdo bo dajal višje plače. Trgovec Aldi, lastnik trgovin Hofer, je pred dnevi objavil, da bo delavce plačeval 8,53 funta urno (tiste v Londonu pa 9,75 funta urno). S tem je presegel svojega glavnega konkurenta Lidl, ki je novembra napovedal, da bo plačeval najmanj 8,45 funta urno (9,75 funta urno v Londonu).
V Veliki Britaniji so lani uvedli tako imenovano življenjsko plačo. Pojem je na Otoku uveljavila zdaj že padla vlada Davida Camerona oziroma finančni minister George Osborne. Aprila lani so minimalno plačo za vse zaposlene, stare več kot 25 let, dvignili s 6,7 funta na 7,2 funta (s približno 7,8 na 8,5 evra).
Hkrati so jo preimenovali v tako imenovano življenjsko plačo (angleško living wage), saj naj bi taka urna postavka tudi najslabše plačanim omogočala dostojno življenje. Osborne je napovedal, da bo država spodnjo plačno mejo do leta 2020 dvignila do 9 funtov (10,5 evra) na uro.
Medtem pa iniciativa ustanove Living wage foundation spodbuja podjetja, da vsem zaposlenim omogočijo še višje, imenujejo jih "realne življenjske plače", ki jo ustanova določa na podlagi vsakoletne raziskave. Trenutno je za dober funt, v Londonu pa celo za 2,5 funta, višja od vladnega minimuma. Urna postavka po njihovih izračunih trenutno znaša 8,45 funta v Veliki Britaniji, v Londonu pa 9,75 funta. Iniciativi so se že pridružile mnoge banke, revizorski hiši KPMG in Deloitte, Lidl, Aldi (lastnik trgovin Hofer) in še okrog tri tisoč drugih podjetij.
26