Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Andreja Lončar

Sreda,
16. 12. 2015,
16.05

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

meso cena trgovina

Sreda, 16. 12. 2015, 16.05

6 let, 6 mesecev

Kupili ste šunko. Koliko dobijo rejec, mesar, trgovec?

Andreja Lončar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Predelovalci rdečega mesa, perutninska panoga je v boljšem stanju, opozarjajo, da so pritiski na cene s strani trgovcev vse večji. Trgovci pa zanikajo očitke o visokih maržah.

Panoga proizvodnje mesa je po podatkih Ajpesa lani obsegala 85 podjetij in zaposlovala 3.500 ljudi. Prihodki celotne panoge so se lani dvignili za dva odstotka (s 600 na 614 milijonov evrov), dodana vrednost na zaposlenega pa za pet odstotkov (na 29 tisoč evrov; povprečje predelovalnih dejavnosti je bilo 40 tisoč evrov).

Največje podjetje v panogi je Perutnina Ptuj, sledijo Celjske mesnine in Panvita MIR, ki ima sedež v Gornji Radgoni.

Tako se po podatkih mesarjev deli mesna pogača Številke torej kažejo na rast, a v Gospodarskem interesnem združenju (GIZ) Mesne industrije opozarjajo, da se razmere zaostrujejo, krivca za to pa vidijo predvsem v trgovcih. Ti po navedbah sekretarke združenja Ane Ahčin pritiskajo na cene dobaviteljev mesa, sami pa ne zmanjšujejo marž. "Ne zanikamo, da težke čase doživljajo tudi trgovci, vendar se proti njim ne borijo z racionalizacijo, ampak skušajo marže ohraniti na račun dobaviteljev, najraje manjših, bolj odvisnih," pravi Ahčinova.

Iz GIZ Mesne industrije so nam posredovali njihove podatke o razrezu cene. Pri tem naj opozorimo, da gre za konkretna primera izdelkov (svinjsko in goveje stegno). Po besedah Ahčinove se marže od izdelka do izdelka razlikujejo.

Pri svinjini po njihovih podatkih trgovec pobere slabo polovico končne maloprodajne cene. Največja proizvajalca Farme Ihan in Panvita MIR imata pretežno lastno surovinsko bazo, torej pobereta tudi delež rejcev, drugi dobavitelji prašičjega mesa (do)kupujejo prašiče na prostem trgu.

Trgovske marže pri govejem mesu so sodeč po podatkih GIZ Mesne industrije nižje. "Goveje meso je pod manjšim pritiskom uvoza, zato se cene še vedno določajo na domačem surovinskem trgu," pravi Ahčinova.

Perutnine vse več Pri perutnini ima večina proizvajalcev lastno surovinsko bazo: torej poberejo delež rejcev in mesne industrije. Trgovske marže so različne od izdelka do izdelka, a v povprečju po podatkih GIZ Mesne industrije proizvajalci poberejo dobro polovico končne cene z DDV, trgovci od 30 do 35 odstotkov, še 9,5 odstotka gre za DDV.

Tudi sicer je v perutninarski panogi stanje najboljše, pravi Ahčinova. Na to kaže tudi dejstvo, da se reja perutnine v Sloveniji povečuje.

Iz tujine ugodnejše meso za cenovno občutljive kupce Ahčinova pravi, da slovensko mesno industrijo skrbi tudi vse večje število tujih dobaviteljev, "v zadnjem času predvsem hrvaških". "Trgovci na svojih policah praviloma zagotavljajo le še slabo polovico rdečega mesa slovenskih proizvajalcev. Tudi na perutninskem mesu se delež tujih dobaviteljev povečuje in kljub visokemu deležu samooskrbe že presega 20 odstotkov," pravi.

Kot pravi Ahčinova, naj bi največji trgovec izvajal prikrito zamenjavo dobaviteljev pri trgovskih blagovnih znamkah.

V Mercatorju pojasnjujejo, da so tuji dobavitelji precej cenejši. Pri svinjini so odkupne cene slovenskega mesa tudi od 30 do 40 odstotkov višje od odkupnih cen tujih dobaviteljev, pravijo. Pri tem poudarjajo, da kljub temu za redno ponudbo v svojih mesnicah še vedno odkupujejo meso slovenskih dobaviteljev.

"Pri suhomesnatih izdelkih je delež slovenskega mesa več kot 90 odstotkov, pri svežem mesu pa 87,4 odstotka. Manj kot odstotek piščančjega in govejega mesa v Mercatorju prihaja od tujih dobaviteljev," pojasnjujejo. Dodajajo pa, da svinjine in puranjega mesa primanjkuje, hkrati pa so nabavne cene višje kot akcijske cene na trgu, zato morajo meso kupovati tudi v tujini. "Nabavne cene domačega mesa so večkrat celo višje, kot so akcijske maloprodajne cene za tuje meso, potrošnikom pa moramo in želimo ponuditi izbiro tudi glede cene."

V Lidlu pravijo, da dobro sodelujejo s slovenskimi dobavitelji, z leti pa njihov delež na policah Lidlovih trgovin v Sloveniji prej povečujejo, kot zmanjšujejo.

Ne spreglejte