Plačilna nedisciplina hromi mala podjetja

Plačilna nedisciplina je v Sloveniji prisotna že dolgo in predstavlja eno ključnih ovir za razvoj mikro, malih in srednjih podjetij.

1 / 2

Foto: Reuters

2 / 2

Foto: Reuters

Pri njenem zmanjšanju ima pomembno vlogo tudi država, saj lahko s svojim delovanjem in obnašanjem sprošča likvidnost, so ugotavljali udeleženci današnje okrogle mize na GZS.

Razlogi za plačilno nedisciplino so zelo različni Kot je na okrogli mizi z naslovom Plačilna nedisciplina - kje smo in kam gremo? poudaril Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete, je plačilna nedisciplina v Sloveniji posledica sistemskih razlogov, povezanih s krizo oz. recesijo, in institucionalnih razlogov.

Celotna zgodba s finančno nedisciplino je v Sloveniji po Kovačevih besedah razpeta med bankami, podjetniškim sektorjem in državo. Država je lahko tista, ki kot plačnik daje zgled s spoštovanjem plačilnih rokov ali celo njihovim skrajševanjem.

Država mora nadaljevati s fiskalnimi spodbudami

Finančna in gospodarska kriza, zaradi katere se podjetja soočajo s pomanjkanjem likvidnostnih sredstev, pri plačilni disciplini nedvomno terja svoj davek. Zato mora država, tako Kovač, nadaljevati s fiskalnimi spodbudami, prav tako pa morajo centralne banke nadaljevati s podporo za zagotavljanje likvidnost bank.

Pomemben vzvod za spremembe na področju finančne discipline je po Kovačevem prepričanju tudi analiza, kako lahko krizo izkoristimo za institucionalno prečiščenje tržnega sistema. Potrebna je prevetritev zakonodaje s tega področja ter procesnih, institucionalnih poti.

Z likvidnostnimi problemi, ki vodijo v plačilno nedisciplino, se največ soočajo mikro, mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica slovenskega gospodarstva, medtem ko velika podjetja lažje najdejo manevrski prostor za izhod iz težav.

Reševanje neplačil traja zelo dolgo, je zapleteno in drago

Po besedah generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sama Hribarja Miliča je prek 10.000 gospodarskih subjektov (predvsem v gradbeništvu in prevozništvu ter številni s.p.-ji iz različnih panog) ostalo brez poplačila za svoje delovanje, reševanje neplačil pa traja zelo dolgo, je zapleteno in drago.

Likvidnostne težave, do katerih pride zaradi plačilne nediscipline, tako počasi, a gotovo iz dobrega podjetja vodijo v hirajoče podjetje, ki ne zmore slediti zahtevam trga, je prepričan direktor podjetja Reflex Robert Krempelj. "Posledice plačilne nediscipline so bolj dolgoročne, kot se zdi na prvi pogled," je dejal.

Zaradi plačilne nediscipline tudi v stečaj Da plačilna nedisciplina zaviralno deluje na razvoj podjetij, je poudarila tudi vodja pravne službe na GZS Nina Globočnik in dodala, da v številnih primerih ta podjetja v končni fazi pripelje tudi v postopke zaradi insolventnosti (prisilna poravnava, stečaj). Opozorila je, da zakonodaja predvideva zelo kratke roke, v katerih mora družba v primeru insolventnosti opraviti svoje obveznosti.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano