Petek, 25. 11. 2022, 15.28
2 meseca, 2 tedna
Pogled v prihodnost: kdaj bomo plačevali za izide zdravljenja in ne za zdravstvene storitve?
Letošnja tema konference Vrednost inovacij je na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava (t. i. koncept NaVTeZ oz. VBHC – angl. Value Based Healthcare), ki v središče postavlja pacienta. Cilj takšne obravnave je organizacija zdravljenja, s katero lahko dosežemo najboljše rezultate.
Na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava (NaVTeZ oz. VBHC) v središče zdravstvene obravnave postavlja pacienta in njegovo zdravje ter želi zdravljenje organizirati tako, da z njim dosežemo najboljše rezultate zdravljenja za pacienta glede na vložena sredstva. Foto: Žiga Intihar
Zdravstveni sistem je razpet med željo po visokokakovostni obravnavi na eni strani in razpoložljivimi viri na drugi. Doseganje visoke vrednosti za bolnike bi moral postati krovni cilj vseh zdravstvenih inovacij, so prepričani govorci.
Kot je v uvodu pojasnil predsednik uprave mednarodnega foruma Jurij Stariha, na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava (NaVTeZ) v središče postavlja pacienta in njegovo zdravje. Takšna obravnava ob danih stroških v največji meri izboljša tiste izide zdravstvene obravnave, ki so boljši za pacienta. A kako zapolniti vrzel med razpoložljivimi sredstvi in želeno strokovno obravnavo?
Temelj, ki pomaga izboljšati svet in zmanjševati stroške
Državna sekretarka v službi vlade za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić: "Zadali smo si cilj, da bodo do leta 2030 vse ključne javne storitve na voljo preko spleta ter da bodo vse državljanke in državljani imeli dostop do svojih e-kartotek." Foto: Žiga Intihar
Eden od vidikov, ki zmanjšuje to vrzel, je tudi digitalizacija družbe. Digitalizacija je temelj, ki pomaga izboljšati svet in zmanjševati stroške, prihraniti nam pomaga dragoceni čas, povezuje različne podatke, ki so ključni za odločne korake v prihodnost. Prihodnost mora biti usmerjena v celostno obravnavo vsakega posameznika. Digitalizacija vodi v nove preboje tudi na medicinskem področju. Podatkovne tehnologije, velepodatki in medicinska informatika so blizu državni sekretarki v službi vlade za digitalno preobrazbo Aidi Kamišalić Latifić.
"Služba vlade za digitalno preobrazbo spodbuja vključevanje digitalizacije kot orodja za transparentno delovanje sistema in optimizacijo virov pri inoviranju novih rešitev. Slovenija podpira digitalno preobrazbo na evropski način, ki je osredotočen na človeka, solidarnost in trajnostni razvoj. Moramo graditi sistem, ki nam bo pomagal sprejemati odločitve. Sistemski ukrepi nam morajo zagotavljati dostopnost storitev tudi na področju zdravstva," je poudarila Kamišalić Latifić. Izpostavila je nacionalni program spodbujanja uporabe umetne inteligence do leta 2025, ki vključuje tudi ukrepe za uporabo umetne inteligence na področju zdravja. Zadali so si, da bodo do leta 2030 vse ključne javne storitve na voljo prek spleta in da bodo imeli vsi državljani dostop do svojih e-zdravstvenih kartotek. Najprej pa je treba urediti enotno digitalno identifikacijo uporabnikov.
85 odstotkov vprašanih dovoli, da jim robot izmeri telesno temperaturo
Frido so izdelali v Franciji, njen idejni oče oziroma "programer" pa je dr. Izidor Mlakar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru. Foto: Žiga Intihar
Na konferenci smo imeli priložnost po enem letu spet videti prvo humanoidno robotko za pomoč v zdravstvu – Frido, ki so jo sicer izdelali v Franciji, njen idejni oče oziroma "programer" pa je dr. Izidor Mlakar s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze v Mariboru. Frida se za zdaj uri na dveh oddelkih klinike za kirurgijo, in sicer na oddelku za torakalno kirurgijo ter kliničnem oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo UKC Maribor. Kot je povedal dr. Izidor Mlakar, je glavni namen robota, da zdravstveno osebje dobi pomočnika za še boljšo oskrbo bolnikov.
"Robot spremlja bolnike, jemlje podatke, pomaga pri izvajanju terapij in izboljša socialno angažiranost bolnikov, je pa lahko tudi motivacija ali igrača, da se počutijo bolje. S tem omogočimo umetni inteligenci v medicini zajem dodatnih informacij ter razbremenimo osebje," je povedal Mlakar in dodal, da so v presečni študiji, v kateri je sodelovalo 371 bolnikov, ugotovili, da kar 85 odstotkov pacientov dovoli, da jim robot izmeri telesno temperaturo. Osebje se potem lahko bolj posveti zahtevnim nalogam in delu z bolnikom brez prekinitev. V praksi je treba še izdelati elektronske zdravstvene liste, da bo digitalizacija lahko pomagala tudi na tem področju. Pozval je vse prisotne, naj na robota vedno gledajo samo kot na orodje, ki pomaga in daje, ne na orodje, ki jemlje.
Na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava
Nicola Bedlington je partnerica v podjetju Millwater partners in ena ključnih oseb, ki je pomagala zgraditi organizacijo Evropski forum bolnikov. Foto: Žiga Intihar
Na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava, ki jo je leta 2006 zasnoval Michael Porter, pomeni predvsem spremembo miselnosti, spremembo vizije in zdravstvenega sistema. Zdravstveno obravnavo želi organizirati tako, da z njo dosežemo najboljše rezultate zdravljenja, ki so pomembni za pacienta, ob nižjih stroških. Vendar za zdaj izidov zdravljenja še ne merimo. Merjenje izidov zdravljenja in transparenten prikaz rezultatov omogočata primerljivost dela izvajalcev s ciljem izboljšanja vseh na najvišjo mogočo raven.
NaVTeZ tako z vidika pacienta kot družbe je predstavila Nicola Bedlington, ki je bila od leta 2016 do leta 2019 prva generalna sekretarka Evropskega foruma bolnikov (European Patient Forum, EPF), ki je vodilni krovni glas bolnikov v Evropi. "Opredelitev vrednosti je subjektivna in se razlikuje med posameznimi deležniki. NaVTeZ zasleduje rezultate, ki so pomembni za bolnike. Pomembno je vrednostno razmerje, pri katerem števec ulomka označuje želene rezultate glede na posamezno stanje (na primer: povečana gibljivost, izboljšan apetit, boljša kakovost življenja), imenovalec ulomka pa se nanaša na skupno porabo za celoten cikel oskrbe. Če ne pride do izboljšanja rezultatov, to pomeni, da je vrednost obravnave nizka," je povedala predavateljica. Preusmeritev fokusa na boljše zdravstvene rezultate in postopke oskrbe prinaša boljšo zdravstveno obravnavo in večjo stroškovno učinkovitost.
Izziv, ki nas čaka: premik od plačila za storitev k plačilu glede na vrednost
"Zbiranje podatkov ne sme (dodatno) obremenjevati zdravstvenega osebja." Foto: Žiga Intihar
Tovrstna sprememba v obravnavi bolnikov je nujna, ker živimo v zelo negotovem svetu, v tako imenovani "permakrizi" oziroma stalni krizi. Zdravstveni sistemi po svetu so po mnenju Bedlingtonove nestabilni, povečujejo se neenakosti na področju zdravja, populacija se stara – leta 2021 je bilo 20 odstotkov prebivalcev EU starejših od 65 let, več kot četrtina izdatkov v zdravstvu pa je izgubljenih , kot je leta 2017 ugotovil OECD. Poleg tega imamo vojno v Ukrajini in na drugih koncih sveta, energetsko in podnebno krizo, življenjski stroški gredo v nebo. Zato je potreba po zdravstvu, ki lahko zagotavlja rezultate, še toliko bolj pomembna. Premik k novemu konceptu zdravstvene obravnave je mogoč le ob močnem vodenju, spremenjenem mišljenju menedžmenta in visokih ambicijah. Obvezna je visoka stopnja zaupanja vseh deležnikov. "Premik od plačila za storitev k plačilu glede na vrednost je izziv, za katerega bomo potrebovali veliko časa," je dodala Nicola Bedlington.
"Moramo se naučiti kopirati in učiti od drugih, ne obsojati"
Pieter De Bey, generalni direktor nizozemskega bolnišničnega združenja Santeon. Santeon je t. i. "učni sistem" sedmih bolnišnic za akutno in kronično nego, ki na Nizozemskem velja za največjega ponudnika bolnišničnih storitev.
Današnji model dejavnosti zdravstvenega varstva deluje po sistemu plačila za storitev, model na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave pa poskuša povezati kakovost in vrednost z vloženimi sredstvi. Za takšen sistem je treba razviti kazalnike za merjenje izidov zdravljenja posameznih stanj. Razviti so kazalniki za 42 zdravstvenih stanj, kot so avtizem, covid-19, pljučni rak in osebnostne motnje.
Pieter De Bey, generalni direktor nizozemskega bolnišničnega združenja Santeon, ki vključuje sedem bolnišnic, je povedal, da so se pred desetimi leti odločili, da bo na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava osnovno vodilo skupine Saneton. "Sebe vidimo kot pospeševalnik inovacij. Želimo uporabljati bolj trajnostno naravnane modele, kar je precej težko. Velik korak naprej pri boljši obravnavi pacientov za nižje stroške si obetamo pri krepitvi digitalnega načina obravnave. Zasnovali smo posebno platformo za analizo podatkov, t. i. platformo HIPS. V središču naše politike je pacient oziroma skupina pacientov. Skupaj imamo že 16 skupin in za vsako skupino smo sestavili multidisciplinarno ekipo medicinskega osebja. S pacientom se pogovarjajo o tem, kaj je za pacienta najpomembnejše, ne o tem, kaj je pomembno za kirurga. Pravi pristop pa je, da izhajamo iz podatkov in nege, ki je osredotočena na paciente," je pojasnil Pieter De Bay.
Najtežje je vzpostaviti visoko stopnjo transparentnosti med sedmimi bolnišnicami skupine Santeon in izboljšati kakovost podatkov. Čez približno dve leti bodo njihovi rezultati in izidi zdravljenj dosegljivi tudi tretjim bolnišnicam. Njihov ključni cilj je vzpostaviti možnost skupnega odločanja pacientov in strokovnega osebja pri pripravi načrta zdravljenja.
Prepričan je, da se moramo začeti učiti drug od drugega in se znebiti predsodka pred izsledki drugih bolnišnic. "Moramo se naučiti kopirati in učiti od drugih, ne obsojati."
"Pacienta zanima zdravje, noče umreti, kar velja za vse nas"
Hans Winberg, generalni sekretar v stockholmski Fundaciji za vodilno zdravstveno varstvo je opozoril na ovire, ki jih s seboj prinese NaVTeZ. Foto: Žiga Intihar
Za uvajanje sprememb morajo biti pripravljeni vsi deležniki. Priložnosti in ovire na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave je predstavil Hans Winberg, generalni sekretar v stockholmski Fundaciji za vodilno zdravstveno varstvo.
"Pacientu je pomembno le to, kakšne oskrbe bo deležen, njega ne zanima, koliko različnih deležnikov to zajema – raziskave zdravil, razvoj novih tehnologij, uvajanje novih kirurških pristopov – zanima ga zdravje, noče umreti, kar velja za vse nas. Zakaj ne bi združili vseh teh deležnikov in jim naročili, da se borijo s svojih bojnih položajev, pri tem ne smejo pozabiti na svoje interese, ampak se morajo zavedati, da ima vsak od njih svoje interese. Če lahko govorimo na transparenten in nadzorovan način, lahko pridemo do boljših rešitev. In to smo naredili pri nas," je povedal Hans Winberg.
"Sodobnih težav ne moremo reševati s starimi rešitvami"
Koncept NaVTeZ je na ravni nacionalnega zdravstvenega sistema v osnovi model upravljanja, izhaja iz tržne logike, kjer ima osrednji pomen merjenje rezultatov in je vezan na zunanje primerjave. Foto: Žiga Intihar
Leta 2018 je švedska vlada angažirala fundacijo, da naredi pregled nad tem, kaj sploh je na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava. "Vse smo prebrali, kar je bilo napisanega na tem področju. Obravnava, ki ima v središču pacienta, se začne spodaj, pri individualni osebi. Če želiš uvesti na vrednosti temelječo zdravstveno obravnavo, vedno naletiš na odpor in tako je bilo tudi pri nas, vendar sodobnih težav ne moremo reševati s starimi rešitvami," je povedal Hans Winberg.
Od 70. let imajo na Švedskem zelo dobre registre podatkov, zato so jih uporabili za izboljšanje sistema. V 80. letih so uporabljali elektronske zdravstvene podatke, vendar niso imeli dovolj dobrega informacijskega sistema. Kot je povedal Winberg, zbiranje podatkov vzame veliko časa, zato mora biti sistem zbiranja podatkov avtomatiziran, podatke pa moramo znati večkrat uporabiti in ne vedno na novo zbirati. Potrebujemo medicinsko znanje in digitalne veščine.
Kako v proces zdravljenja vključiti pacienta?
Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je pri nas potreben postopni pristop. NaVTeZ po njihovem mnenju namreč ni primeren za vse dejavnosti. Foto: Žiga Intihar
Predpogoj za uvedbo na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave je pripravljenost vseh udeleženih na spremembe. Zdravstveno osebje, ki je v tem procesu ključno, mora biti pripravljeno v proces zdravljenja vključiti pacienta.
Na domača tla so izide zdravljenj postavili Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec., z Univerzitetne klinike Golnik, red. prof. dr. Valentina Prevolnik Rupel, znanstvena svetnica na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča, predstojnica Katedre za ekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, in prim. mag. Dorijan Marušič, svetovalec ministra na ministrstvu za zdravje kot moderator okrogle mize.
Slovenija se lahko vključi med države, ki uvajajo na vrednosti temelječo zdravstveno obravnavo, vendar kot je povedal moderator, moramo najprej postaviti vrednote in vrednosti.
Ob razmišljanju o NaVTeZ je ključen napreden informacijski sistem oz. digitalizacija zdravstvenega sistema. Tu pri nas nazadujemo, so se strinjali govorci na okrogli mizi z naslovom Sprememba paradigme v zdravstvu: od prvih korakov do upravljanja življenjskega sloga. Kot je povedala red. prof. dr. Valentina Prevolnik Rupel, so pri pripravi usmeritev za uvedbo koncepta pri nas med relevantnimi deležniki opravili anketo o tem, koliko jim je sploh poznan NaVTeZ: "Ugotovili smo, da približno 40 odstotkov deležnikov koncept pozna. Paradoks pa je, da jih je od vseh vprašanih kar 81 odstotkov odgovorilo, da bi koncept v naš zdravstveni sistem prinesel nekaj dobrega, čeprav ga niso nujno poznali." Koncept zveni privlačno, a ob tem ne smemo pozabiti, da izhaja iz Združenih držav Amerike, kjer je zdravstvo bolj ekonomska disciplina, je poudaril doc. dr. Aleš Rozman.
Po njegovem mnenju golo preslikovanje koncepta na slovenska tla za nas ne bo prava metoda. S tem se je strinjala tudi izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča, ki pravi, da moramo zelo paziti pri implementaciji koncepta: "Paziti je treba, da se manj pogovarjamo o zbiranju podatkov in več o tem, kako bomo te podatke uporabili. Frustracija zdravstvenih izvajalcev je, da ne dobijo povratne informacije, in le s tem bodo v konceptu videli vrednost. Torej kako dati vsakemu deležniku pravo informacijo, ki mu bo koristila."
"Strinjam se, da imamo zelo veliko podatkov," je povedala Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ter dodala, da zavod od leta 2013 vse podatke o plačanih storitvah za vsako osebo uporablja tudi za sekundarno rabo. "V tej smeri to ni novost, z nakupom storitev, ki so za pacienta najbolj koristne, se ukvarjamo že dlje časa. Vprašanje pa je, kolikšna je pristojnost zavoda v tem rigidnem sistemu, torej ali lahko podpremo takšne inovativne pristope, ker vsak tak pilotni preizkus traja dolgo. V tem vztrajati in to financirati je zahtevno," je dodala Bolka.
NaVTeZ ne more biti univerzalen pristop
Foto: Žiga Intihar
Sogovorniki so se strinjali, da je pri nas potreben postopni pristop. NaVTeZ po njihovem namreč ni primeren za vse dejavnosti, kar pomeni, da ne more biti univerzalen. Težava slovenskega zdravstva je namreč večplastna – z digitalizacijo zdravstva želimo izvajalcu olajšati delo, a mu ga trenutno le še otežujemo. Po mnenju sogovornikov imamo namreč premalo zdravstvenih delavcev tudi zato, ker morajo veliko časa presedeti za računalnikom in vnašati podatke. V prihodnosti bo moral biti zdravstveni tim drugačen, prav tako pa bomo morali, po mnenju sogovorcev, izvajalce zdravstvenih storitev razbremeniti planskega gospodarstva in nameniti pomembno pozornost transparentnosti. V konceptu NaVTeZ je pomembno, da so izidi zdravljenj transparentni in dostopni uporabnikom zdravstvenih storitev. To omogoča primerjavo rezultatov, zdravo konkurenco med izvajalci, pacientom pa daje možnost izbire, kje bodo storitev, ki jo potrebujejo, opravili.
Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (FarmaForum) združuje vodilna svetovna farmacevtska podjetja in je predstavnik inovativne farmacevtske industrije v Sloveniji ter zaupanja vreden partner na področju zdravil, zdravja in zdravstva.
