Sreda, 16. 5. 2018, 17.55
5 let, 11 mesecev
Janševa SDS močno vodi, drugouvrščeni Šarec ima skoraj pol manj podpore #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
80
Daleč največjo javnomnenjsko podporo ima stranka SDS Janez Janše, kaže raziskava Inštituta Mediana. Sledita ji Lista Marjana Šarca in SD Dejana Židana. SNS in Alenka Bratušek sta prehiteli NSi, koalicija Kanglerja in Primca ima nizko podporo. Kar četrtina volivcev še ne ve, koga bi obkrožila.
Največ anketiranih bi na volitvah volilo SDS Janeza Janše, na drugem mestu, s skoraj pol manj podpore, je LMŠ Marjana Šarca.
Največ vprašanih v raziskavi javnega mnenja, ki jo je za Siol.net in Planet TV opravil Inštitut Mediana, je na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile volitve jutri, odgovorila, da SDS. Stranko Janeza Janše je izbralo 15,5 odstotka anketirancev.
Šarec ima skoraj pol manj podpore kot Janša
Za SDS, največjo opozicijsko stranko v tem sklicu parlamenta, se je z 8,6 odstotka uvrstila stranka kamniškega župana in kandidata na predsedniških volitvah Marjana Šarca Lista Marjana Šarca (LMŠ). Na tretjem mestu so Socialni demokrati (SD) Dejana Židana s 6,8 odstotka. Na četrtem mestu je s 4,8 odstotka Stranka modernega centra (SMC), ki jo vodi Miro Cerar, sledita Levica s 4,4 odstotka in DeSUS Karla Erjavca s štirimi odstotki.
Bratuškovi in Jelinčiču kaže dobro, prehitela sta Tonina
S 3,1 odstotka se je na lestvici na sedmem mestu znašla Stranka Alenke Bratušek, za njo pa z 2,9 odstotka Slovenska nacionalna stranka (SNS), ki jo vodi nekdanji poslanec Zmago Jelinčič. Stranki Bratuškove in Jelinčiča sta v javnomnenjski raziskavi dobila višjo podporo kot Nova Slovenija (NSi), katere vodenje je aprila letos prevzel Matej Tonin. NSi je izbralo 2,4 odstotka vseh anketirancev. Za zdaj ne kaže, da bi se sprememba vodstva tej stranki obrestovala.
SD, ki jo vodi Dejan Židan, je pristala na tretjem mestu s 6,8-odstotno podporo.
Nobeni novi stranki, razen LMŠ, ne kaže na preboj v državni zbor
Več kot enoodstotno podporo imajo še Slovenska ljudska stranka (SLS) – 1,7 odstotka, Reset – rešimo Slovenijo elite in tajkunov – 1,4 odstotka in Piratska stranka – 1,3 odstotka.
V drugem delu lestvice pa je več manjših bolj ali manj prepoznavnih strank. Andreja Čuša in Zelene Slovenije bi podprlo 0,6 odstotka anketirancev, Listo novinarja Bojana Požarja pol odstotka anketirancev, Združeno desnico, v katero sta se povezala Franc Kangler in Aleš Primc, pa 0,4 odstotka anketirancev.
Nobeni novi stranki, razen Liste Marjana Šarca, trenutno ne kaže, da bi se lahko prebila v državni zbor.
Zamenjava na vrhu NSi se stranki očitno ni obrestovala. V anketi sta jo prehiteli stranki Alenke Bratušek in SNS Zmaga Jelinčiča.
Zadnjih 15 strank ima skupaj le 7,5-odstotno podporo
Na volitvah nastopa 25 strank, 15 strank, ki imajo po tokratni raziskavi najmanjšo podporo, ima skupaj le 7,5-odstotno podporo.
Neznanka: 38 odstotkov vprašanih
Okoli 38 odstotkov vprašanih še ne ve, katero stranko bi volili, ni želelo odgovoriti na vprašanje, ne bi volili nobene stranke ali pa bi oddali prazno glasovnico.
Deset odstotkov volivcev se je na zadnjih volitvah odločilo zadnji dan, poudarja Janja Božič Marolt.
"Polovica volivcev se je odločila v zadnjem tednu"
Gre za podatke o javnem mnenju, ki se nanašajo na vso volilno populacijo, ne samo na tiste, ki bodo šli na volišča, poudarja direktorica Mediane Janja Božič Marolt in dodaja, da ne gre za volilno napoved.
Napovedovanje, kdo se bo prebil v državni zbor ali katera stranka bo zasedla koliko poslanskih sedežev, tako ni mogoče, saj je slovensko volilno telo zelo fluidno, hkrati je velik del volivcev še neopredeljen, pravi prva dama Mediane.
SDS ima razmeroma trdno podporo in pri tej stranki je verjetnost, da jo bo volila velika večina tistih, ki jo danes podpirajo, največja. Med vsemi preostalimi strankami pa je še polovica podpornikov takšnih, ki si še lahko premislijo, poudarja.
Janja Božič Marolt poudarja, da se je na zadnjih državnozborskih volitvah kar polovica volivcev odločila v zadnjem tednu, v zadnjih treh dneh tretjina in zadnji dan celo deset odstotkov volivcev.
80