Ponedeljek, 8. 5. 2017, 12.55
6 let, 7 mesecev
Zmaga Macrona je zmaga francoskih priseljencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,43
4
Francozi so na predsedniških volitvah izbrali boljšega od dveh slabih kandidatov, z izvolitvijo Emmanuela Macrona pa so si oddahnili predvsem Francozi s tujimi koreninami, menijo slovenski priseljenci v Franciji.
Francija je včeraj dobila novega predsednika. Po petih letih vodenja socialista Francoisa Hollanda oblast prevzema sredinski kandidat Emmanuel Macron, ki je s 65,7 odstotka glasov premagal skrajno desničarko Marine Le Pen, za katero je volilo 34,8 odstotka ljudi, ki so se udeležili volitev.
Preberite tudi:
- Bo Macron končal tako klavrno kot predhodnik Hollande?
- Delala bo zastonj, a hoče imeti pomembno vlogo pri vodenju države
- Novi francoski predsednik je Emmanuel Macron
Izvolili najboljšega med slabšimi
Kljub visoki prednosti Macron ni bil prvi izvoljenec francoske večine in kandidat, nad katerim bi bili Francozi res navdušeni, temveč je bolj "neke vrste rešitev v sili oziroma najboljši med slabšimi", pravi Slovenka Živa Elizabeta Cvar, ki zadnjih sedem let živi v Parizu.
"Na družbenih omrežjih se vidi dober in pravi odziv občinstva. Mnenja so mešana in predvsem zelo ekstremna, nekateri so precej navdušeni, drugi absolutno razočarani," razlaga.
"Macron je neke vrste rešitev v sili oziroma najboljši med slabšimi."
Kot pravi, so si z njegovo zmago oddahnili predvsem francoski državljani s tujimi koreninami, a ne zaradi njega samega, temveč zaradi politične smeri, ki dopušča odprtost in priseljence. Zadovoljni so tudi mlajši in mednarodno usmerjeni, ki jih veseli, da se Francija ne bo izolirala in izstopila iz Evrope.
Na drugi strani so razočarani avtohtoni Francozi, ki menijo, da bi se jim veliko bolje pisalo z Le Penovo.
Kakšne spremembe lahko prinese politično neizkušen predsednik
Kakšnih večjih pretresov z novim predsednikom, ki velja za političnega naslednika Hollanda, Živa Elizabeta Cvar ne pričakuje. "Predsednik je samo del velikega političnega aparata, zato mislim, da kaj večjega ne bo mogel narediti. Bomo pa videli, konec koncev je vseeno nekaj novega, je drugačen od drugih kandidatov."
Od poraženih nasprotnikov se razlikuje predvsem po politični neizkušenosti, naivnosti, mladosti in precej starejši ženi, s čimer je postavil še največji vprašaj svojega vodenja države. Kot pravi Cvarjeva, se je o tem med predvolilno kampanjo tudi največ govorilo in dvomilo – kakšen je človek, ki ima absolutno netradicionalen in za večino nerazumljiv družinski model ter ki je mlad in neizkušen?
O Macronovi ženi se nikoli ni govorilo slabo, temveč zgolj o njuni, za mnoge nerazumljivi zvezi.
O Macronovi ženi samo dobro
"Zanimivo je predvsem to, da je njegov zakon po eni strani postavil ta vprašaj, po drugi strani pa daje neko zagotovilo, da bo ob njem stala starejša in zrelejša oseba, ki mu bo dajala modre napotke pri odločitvah," meni Cvarjeva.
Kot dodaja, se o Macronovi ženi do zdaj nikoli ni slabo govorilo, znano pa je, da je že v času predvolilne kampanje igrala pomembno vlogo v njegovem kabinetu, saj mu je popravljala in pripravljala govore. "Slabo se govori le o njuni vprašljivi zvezi."
"V naših krogih so se bali skrajne desnice"
"Gre za veliko spremembo v politiki, odstop od tradicionalnih, usidranih strank."
Da so mnogi volili Macrona zgolj zato, da bi se izognili zmagi Le Penove, je prepričana tudi Slovenka v Parizu Ana Stegu Vičič. "V naših krogih so si vsi želeli, da skrajna desnica ne bi prišla na oblast."
Kot dodaja, je bila kampanja groba, še posebej je bilo agresivno zadnje soočenje. "Bilo je napeto, saj do zadnjega nismo vedeli, kako se bo izteklo. Tudi glede na izkušnje volitev v ZDA. Bali smo se skrajne desnice, saj bi bila to velika nevarnost za vso Evropo," pravi Slovenka, ki v Parizu živi že 51 let.
"To je znak, da se politika lahko spremeni"
Izpostavlja, da je zanimivo predvsem to, da je Macronu uspelo že eno leto po ustanovitvi svojega gibanja. "Gre za veliko spremembo v politiki, odstop od tradicionalnih, usidranih strank. To je lahko znak tudi drugim v Evropski uniji, da se politika lahko spremeni. Upam, da mu bo uspelo."
Glede njegovega vodenja države v odnosu do Evropske unije verjame, da se ne bo podrejal nemški kanclerki Angeli Merkel, in pričakuje, da bosta skupaj vodila EU.
Pomembne bodo tudi parlamentarne volitve
"Vidi se, da tudi z Macronom niso zadovoljni, čeprav je verjetno najboljša možnost," meni Andrej Žnidar.
V mojem krogu ne poznam nikogar, ki bi podpiral Le Penovo, pravi inženir letalstva Andrej Žnidar, ki živi in dela v Toulousu. "Ta regija ponavadi voli socialiste, zato Le Penova tu ni imela možnosti."
Se pa najdejo tudi taki, ki jim Macron niti ni všeč, ker je blizu Hollandu, ki ga prav tako ne marajo, ugotavlja Žnidar. "Delal je tudi z Rothschildi, česar mu ne štejejo v prid. Zato je bilo tudi toliko neveljavnih glasovnic oziroma volivci niso šli na volitve. 25 odstotkov abstinentov je za Francijo kar veliko. Vidi se, da tudi z Macronom niso zadovoljni, čeprav je verjetno najboljša možnost."
Žnidar poudarja, da je treba počakati na parlamentarne volitve. "Tam se bo videlo, ali bo Macron imel podporo. Za te volitve na terenu verjetno nima toliko strukture kot republikanci in socialisti. Tudi Le Penova lahko veliko dobi," še meni Žnidar, ki v Franciji živi leto in pol.
Evropski populisti objokujejo poraz Le Penove
Evropska skrajna desnica je morda s porazom na francoskih predsedniških volitvah izgubila pomembno bitko, vendar pa njeni voditelji vztrajajo, da vojna še ni izgubljena. Na zmago sredinskega kandidata Emmanuela Macrona nad skrajno desničarko Marine Le Pen so se med drugim odzvali populisti v Veliki Britaniji, Italiji in na Nizozemskem.
Nizozemski populist Geert Wilders je Le Penovi čestital za njen nastop. "Kljub vsemu odlično. Milijoni domoljubov so glasovali zate. Naslednjič boš zmagala in jaz tudi," je na Twitterju zapisal Wilders.
Odzval se je tudi nekdanji vodja britanske evroskeptične stranke UKIP Nigel Farage. "Evroskepticizem v Franciji je storil velik korak naprej," je sporočil. Dodal je, da lahko Le Penova na naslednjih predsedniških volitvah tudi zmaga, če bo kandidirala, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vodja avstrijskih svobodnjakov Heinz-Christian Strache je medtem dejal, da si Le Penova zasluži spoštovanje. "Odslej je najmočnejša opozicijska sila proti Macronu," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Nekdanji komik in vodja italijanskega populističnega gibanja Pet zvezd Beppe Grillo je dejal, da bo Macron vodil "še eno vlado, ki prihaja iz bank", sestavljali pa jo bodo "neumni ljudje, ki so sužnji evra".
"Prava novica od sinoči je, da (...) je več kot tretjina volivcev izbrala skrajno desnico in da se več kot tretjina ni čutila zastopana," je Grillo zapisal na svojem blogu.
Grillo, ki se med kampanjo sicer ni želel postaviti na stran nobenega od kandidatov, je dodal, da je "resnično škoda", da je antiglobalizem, ki ga zagovarja on, podpirala Le Penova, ki pa jo je "težko prebaviti".
Vodja italijanske skrajno desne stranke Severna liga Matteo Salvini je bil medtem do kandidatke Nacionalne fronte bolj prizanesljiv. "Hvala, Marine Le Pen, kdor se bori, nikoli ne izgubi," je na Twitterju zapisal Salvini. STA
4