Zakaj bo Balkan še dolgo najrevnejši del Evrope

Gospodarska rast v državah Zahodnega Balkana bo leta 2014 znašala le od 0,5 do dva odstotka, zaradi česar se bo razvojni zaostanek za Zahodno Evropo še poglobil.
Zakaj bo Balkan še dolgo najrevnejši del Evrope

Ljubljanski Inštitut za strateške rešitve (ISR), ki ga vodi ekonomist Tine Kračun, v svoji študiji Analitična predvidevanja v letu 2014 – Zahodni Balkan napoveduje tri glavne trende.

Prvi trend: poglabljanje zaostanka Prvi trend je že omenjena poglobitev zaostanka v razvoju za Zahodno in Srednje Evropo. Rast bo še vedno prenizka, znašala bo le od 0,5 do 2 odstotka. To je premalo za zmanjševanje zaostanka za Zahodno Evropo, saj bodo podobno ali višjo rast dosegale tudi države Zahodne Evrope.

Za države Zahodnega Balkana sta značilni tudi visoka brezposelnost in nizka potrošnja, poslovanje ovirajo birokratske ovire. Nasploh je v zahodnobalkanski regiji težko udejanjati podjetniške ideje.

Drugi trend: zmanjševanje vloge Slovenije v regiji Drugi trend po ISR je nadaljevanje zmanjševanja prisotnosti Slovenije in krepitev novih regionalnih središč. Prisotnost Slovenije v regiji se je med gospodarsko krizo močno zmanjšala, tuje multinacionalke pa so leta 2013 za središča poslovanja v regiji začele izbirati druge države. Tako na primer avstrijska Erste Bank vodi slovenski Diners prek svoje zagrebške podružnice.

S padcem prisotnosti gospodarskih subjektov v regiji se slabša tudi položaj Slovenije znotraj globalnega politično-gospodarskega okvira. Hrvaška si je z vstopom v EU v očeh tujih vlagateljev zagotovila nov položaj na Zahodnem Balkanu in tuja podjetja bodo v bližnji prihodnosti dajala prednost Zagrebu kot središču za upravljanje regionalnih naložb. Kljub temu je po mnenju inštituta Zahodni Balkan za Slovenijo še vedno najpomembnejši del sveta. Tretji trend: nov geostrateški položaj Srbije Tretji trend je nov geostrateški položaj Srbije, ki se je vzpostavil po sklenitvi strateških partnerstev z Rusijo (na primer projekt Južni tok) in Kitajsko ter z začetkom pogajanja z EU. Srbijo, kjer je trenutno najpriljubljenejša stranka Srbska napredna stranka, po napovedi ISR letos čakajo predčasne volitve.

Gospodarska rast v Srbiji je bila lani 1,7-odstotna, letos bo pa malce nižja, 1,5-odstotna. Negativen podatek je naraščanje javnega dolga, ki je lani že presegel 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), konec letošnjega leta pa naj bi dosegel že 68,8 odstotka BDP. Srbijo prav tako še vedno pesti visoka brezposelnost – letos bo tako visoka kot lani, 24-odstotna. Hrvaška izgubila deset let razvoja Če je bila lani v Srbiji gospodarska rast, pa je Hrvaška že peto leto v krizi, saj je preteklo leto končala z 0,7-odstotnim padcem BDP. Šele letos naj bi naša južna soseda prišla na zeleno vejo z minimalno, 0,5-odstotno gospodarsko rastjo. V štirih letih krize je Hrvaška izgubila kar deset let razvoja – tako se je glede stopnje razvoja leta 2013 vrnila v leto 2004. Stopnjo razvoja iz predkriznega leta 2008 naj bi država dosegla šele leta 2020.

Letos naj bi se malce znižala tudi stopnja brezposelnosti. Če je bila lani 16,9-odstotna, bo letos 16,7-odstotna. Zemljepisno najbolj zahodna država regije Zahodnega Balkana je letos postala tudi članica EU. Kot ugotavlja ISR, je članstvo najbolj pozitivno vplivalo na turizem, najbolj negativno pa ne kmetijstvo.

Naša južna soseda bo letos prišla pod nadzor EU, BiH reže javni dolg Najnovejša članica EU je hkrati postala nova skrb za 28-erico: zaradi povečanja javnega dolga (letos bo javni dolg dosegel 64,7 odstotka BDP, lani je znašal 59,6 odstotka) in proračunskega primanjkljaja bo morala nadzor nad javnimi financami prepustiti EU.

Vse države Zahodnega Balkana povečujejo svoj javni dolg – razen Bosne in Hercegovine (BiH). Ta država je preteklo leto končala z 42,1-odstotnim javnim dolgom, po predvidevanjih pa naj bi ga letos zmanjšala na 39,3 odstotka. Ima pa politično razklana država visoko brezposelnost: lani je bila 27-odstotna, letos bo malce padla, na 25,5 odstotka. BiH je imela lani 0,5-odstotno rast, letos bo imela višjo, dvoodstotno.

Najvišja gospodarska rast na Kosovu, a tudi daleč največ brezposelnih Bolj uspešna glede gospodarske rasti od BiH je njena jugovzhodna soseda Črna gora, saj je imela ta lani 1,9-odstotno rast BDP, letos pa predvidoma 2,3-odstotno. Tudi to balkansko državico pesti visoka brezposelnost: lani je bila 19,8-odstotna, letos bo po napovedih 19,5-odstotna. Če bo stopnja brezposelnosti upadla, pa bo zato naraščal javni dolg, ki bo letos s 58,6 poskočil na 59,6 odstotka BDP.

Najjužnejša država Zahodnega Balkana, Makedonija, bo imela letos 2,5-odstotno rast, lani je bila 2,1-odstotna. Njen javni dolg je v primerjavi z drugimi državami dokaj nizek: lani je znašal 36,1 odstotka, letos pa bo predvidoma 37,9 odstotka. Visoka je stopnja brezposelnosti, ki se bo sicer letos z lanskih 30 odstotkov zmanjšala na 29,9 odstotka.

Najvišjo stopnjo brezposelnosti na Zahodnem Balkanu pa ima Kosovo, in sicer kar 43-odstotno. Druga najrevnejša država na stari celini (revnejša od nje je samo še Moldavija) bo imela letos nadpovprečno gospodarsko rast, 4,2-odstotno, lani je bila 2,6-odstotna.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano