Petek, 18. 11. 2022, 22.45
1 leto, 5 mesecev
Vzpon Afrike in prepolovitev Južne Koreje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,08
6
Naraščanje števila prebivalstva bo zahtevalo tudi povečanje pridelave hrane. Po nekaterih izračunih bo treba pridelavo hrane do leta 2050 povečati za 70 odstotkov.
Pred dobrim desetletjem je na Zemlji živelo sedem milijard ljudi, letos novembra že osem milijard. Po projekcijah bo ob koncu stoletja živelo na našem planetu že več kot deset milijard ljudi. Veliko demografsko rast imajo v prvi vrsti afriške države, zlasti podsaharske.
Leta 2011 je število ljudi na Zemlji doseglo sedem milijard, dobro desetletje pozneje človeštvo šteje že osem milijard. Vsaj takšen je izračun Združenih narodih, po katerem je bilo število osem milijard doseženih ta teden – 15. novembra.
Vzpon k desetim milijardam
Po izračunih se rast prebivalstva umirja, saj je najpočasnejše od leta 1950. Po zadnjih projekcijah Združenih narodov bo število ljudi leta 2030 doseglo 8,5 milijarde, leta 2050 pa 9,7 milijarde. Po istih projekcijah bo naraščanje prebivalstva Zemlje doseglo vrh v 80. letih 21. stoletja – na ravni okrog 10,4 milijarde in bo ostalo nespremenjeno do leta 2100.
Razlog za upočasnjeno stopnjo rasti prebivalstva je v tem, da dve tretjini svetovnega prebivalstva živita v državah, kjer je stopnja rojstva v povprečju 2,1 rojstva na žensko. To pomeni, da se število prebivalcev v teh državah ohranja na obstoječi ravni.
Kje se bo rodilo največ otrok
V prihodnosti bo največja stopnja rasti prebivalstva v osmih državah: v Demokratični republiki Kongo, Egiptu, Etiopiji, Indiji, Nigeriji, Pakistanu, na Filipinih in v Tanzaniji. Države podsaharske Afrike bodo prispevale po napovedih več kot polovico rasti prebivalstva Zemlje v obdobju do leta 2050.
Najhitreje narašča število prebivalcev Afrike. Če je leta 1950 ta celina imela 223 milijonov prebivalcev (Evropa brez Sovjetske zveze je takrat štela 400 milijonov prebivalcev), jih je imela lani skoraj 1,4 milijarde. Letos jih ima zagotovo še več.
Države podsaharske Afrike že zdaj prispevajo največ k rasti svetovnega prebivalstva. Tako se je v teh državah lani rodilo kar 29 odstotkov vseh lani na svetu rojenih ljudi. To je posledica tega, da je v podsaharski Afriki stopnja rodnosti 4,6 otroka na žensko, kar je enkrat več od svetovnega povprečja, ki znaša 2,3 odstotka. 4,6 otroka na žensko je tudi dvakrat več od povprečja v Evropi in Severni Ameriki ter vzhodni in jugovzhodni Aziji, ki znaša 1,5 otroka na žensko.
Več kot polovica ljudi živi v sedmih državah
Omeniti je tudi treba, da več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v samo sedmih državah. Lani je po podatkih Združenih narodov tako na Kitajskem živelo 1,426 milijarde ljudi, v Indiji 1,417 milijarde, v ZDA 338 milijonov, v Indoneziji 276 milijonov, v Pakistanu 236 milijonov, v Nigeriji 219 milijonov in v Braziliji 215 milijonov. Skupaj nekaj več kot 4,1 milijarde.
Po projekcijah bo Indija prihodnje leto po številu prebivalcev prehitela Kitajsko in postala država z največ prebivalci na svetu.
Na prvem mestu je torej še vedno Kitajska, ki jo bo po projekcijah že leta 2023 prehitela Indija. Glavni razlog je dolgoletna kitajska politika enega otroka na družino (obstajale so tudi izjeme, na primer za etnične manjšine), ki je bila v veljavi med letoma 1980 in 2016. Posledica te politike je staranje prebivalstva na Kitajskem. Na lestvici sedmih držav z največ prebivalci je od razvitih držav samo ena država – ZDA. Pri tem je treba omeniti, da na rast prebivalstva v ZDA vpliva tudi priseljevanje.
Največ ljudi živi v Aziji, sledi Afrika
Če gledamo po celinah, ima največ prebivalcev Azija. Po podatkih spletne strani statista.com je lani poleti na tej celini živelo nekaj manj kot 4,7 milijard ljudi. Sledijo Afrika (nekaj manj kot 1,38 milijarde), Evropa (744 milijonov), Latinska Amerika in Karibi (656 milijonov), Severna Amerika (371 milijonov) in Oceanija (46 milijonov). Če pa bi združili Latinsko in Severno Ameriko ter Karibe, pa na ameriški celini skupaj živi okoli 1,03 milijard ljudi, kar je več od Evrope.
Kitajska ima že dolga stoletja največ prebivalcev na svetu. Zaradi politike enega otroka med letoma 1980 in 2016 se je rast prebivalstva ustavila in začela počasi upadati. Prihodnje leto jo bo zato prehitela Indija.
Poglejmo še število ljudi na celinah leta 1950. Tudi takrat je bila na prvem mestu Azija (približno 1,3 milijarde), Evropa (brez evropskega dela Sovjetske zveze) je imela nekaj manj kot 400 milijonov prebivalcev, Afrika 223 milijonov, Sovjetska zveza 177 milijonov, Severna Amerika nekaj več kot 171 milijonov prebivalcev, Latinska Amerika in Karibi nekaj manj kot 168 milijonov (obe Ameriki skupaj približno 339 milijonov), Bližnji vzhod približno 60 milijonov in Oceanija 11 milijonov.
Leta 2000 je imela Azija 3,4 milijarde prebivalcev, Afrika že skoraj 819 milijonov prebivalcev, Latinska Amerika 523 milijonov, Evropa 518 milijonov (brez evropskih držav nekdanje Sovjetske zveze), Severna Amerika nekaj več kot 315 milijonov, države nekdanje Sovjetske zveze nekaj manj kot 282 milijonov, Bližnji vzhod skoraj 242 milijonov in Oceanija 26 milijonov.
Afričanov je zdaj šestkrat toliko kot leta 1950
Od leta 1950 do danes se je torej število prebivalcev Azije več kot potrojilo, število prebivalcev Afrike pa več kot pošesterilo. Veliko demografsko rast je doživel tudi Bližnji vzhod. Zlahka lahko sklenemo, da so v zadnjih desetletjih največjo rast prebivalstva doživele nerazvite države oziroma revne države, medtem ko je število prebivalcev razvitih držav upadalo oziroma je raslo počasneje (pri tem je treba upoštevati tudi priseljevanje iz revnih v razvite države).
Med razvitimi državami imajo največ prebivalcev ZDA. Te so na tretjem mestu po številu prebivalcev, a jih bo v bližnji prihodnosti prehitela Nigerija. Tako kot v druge razvite države, tudi v ZDA prihajajo številni priseljenci, kar povečuje število prebivalcev.
Pri Aziji je treba omeniti velike razlike med posameznimi deli celine. Zasluge za veliko rast imajo zlasti države, kot so Indija, Indonezija, Pakistan, Bangladeš, bližnjevzhodne države ... Na drugi strani število prebivalcev počasi upada na Kitajskem, Japonskem in v Južni Koreji. Zadnja država se med državami, ki imajo bruto domači proizvod višji od 30 tisoč ameriških dolarjev, najhitreje stara. Do leta 2100 naj bi se prebivalstvo Južne Koreje prepolovilo: s 52 na 24 milijonov.
Države z največ prebivalci leta 2050
Po projekcijah Združenih narodov bo leta 2050 med državami največ prebivalcev imela Indija (okoli 1,7 milijarde), sledile bodo Kitajska (1,36 milijarde), Nigerija (411 milijonov), ZDA (390 milijonov), Indonezija (322 milijonov), Pakistan (307 milijonov), Brazilija (233 milijonov), Bangladeš (202 milijona), Demokratična republika Kongo (197 milijonov) in Etiopija (191 milijonov). To je prva deseterica.
Med afriškimi državami ima največ prebivalcev Nigerija.
Več kot sto milijonov prebivalcev bodo leta 2050 imele tudi naslednje države: Mehika (164 milijonov), Egipt (153 milijonov), Filipini (151 milijonov), Tanzanija (138 milijonov), Ruska federacija (133 milijonov), Vietnam (115 milijonov), Japonska (109 milijonov) in Uganda (106 milijonov).
Kako prehraniti milijarde
Povečanje prebivalstva zahteva tudi več hrane. Po nekaterih izračunih, ki so bili narejeni leta 2017, bo treba do leta 2050 povečati pridelavo hrane za 70 odstotkov, če bomo želeli prehraniti vse svetovno prebivalstvo. Po projekcijah FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih) bodo morale države v razvoju kar podvojiti pridelavo hrane.
Po izračunih FAO bo morala povečati pridelavo hrane tudi Evropa. V nekaterih evropskih državah bo, v prvi vrsti zaradi priseljevanja, število prebivalcev po projekcijah tudi naraščalo (Švedska, Avstrija, Irska ...), v nekaterih evropskih državah pa upadlo (Grčija, Latvija in Bolgarija ...).
V Sloveniji je po podatkih Sursa julija letos živelo 2,108 milijona ljudi (lani isto obdobje 2,107 milijona oziroma tisoč manj). V to število so všteti tako slovenski kot tuji državljani. Leta 1991 je v Sloveniji živelo okoli dva milijona ljudi.
Od leta 1991 do leta 1999 se je število prebivalcev Slovenije zmanjševalo, potem pa se je začelo razmeroma hitro povečevati; najbolj se je povečalo v letu 2008, večinoma kot posledica priselitev zaradi iskanja dela.
Slovenija je po številu prebivalcev ena manjših držav članic EU. V sredini leta 2014 je imela Slovenija nekaj več kot 2.061.600 prebivalcev ali okoli 61.600 več kot ob osamosvojitvi leta 1991. Število prebivalcev Slovenije presega mejo dveh milijonov od sredine leta 2005.
Od leta 1997 do leta 2005 je bil naravni prirast v Sloveniji (tj. razlika med številom živorojenih in umrlih) negativen, od leta 2006 dalje pa je bil znova pozitiven in je naraščal, in to vse do leta 2010. Od leta 2011 dalje upada.
6