Torek, 6. 9. 2016, 4.10
6 let, 7 mesecev
Visok gost, ki ga v Sloveniji navdušujeta Milan Kučan in Bled
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,35
21
Slovenci ste gostoljubni in sproščeni, narava je kot iz pravljice, s pohvalami naše države ne skopari generalni sekretar Svetovne turistične organizacije (UNWTO) Taleb Rifai, eden osrednjih gostov blejskega strateškega foruma. Omeni pa tudi dve težavi: prva je slaba promocija v tujini in druga slaba lastniška ter upravljavska struktura turističnih podjetij s (pre)močno vlogo države.
Jordanec Taleb Rifai, ki zaseda enega najpomembnejših položajev v turizmu, je v Sloveniji tretjič v življenju. Navdušenja nad našo državo ne skriva, očaran je nad Bledom.
"Srečo imam, da spim v sobi z razgledom na Blejsko jezero. Ob šestih zjutraj so bili jezero, otok in cerkev obsijani s soncem, res prečudovito. Zavedanje, da to ni Disneyland, mi je privabilo nasmešek na usta. Ob tej uri se mi to ne dogaja prav pogosto," pove v smehu.
A tujcem naše lepote preslabo prodajamo, meni Rifai in dodaja, da mora Slovenija okrepiti promocijo v tujini. "Svet mora izvedeti več o Sloveniji. Kaj si zamujal, veš šele, ko jo obiščeš."
Talib Rifai je Slovenijo do zdaj trikrat obiskal po službeni dolžnosti, kot jordanski minister pa je že pred leti gostil takratnega slovenskega predsednika Milana Kučana in njegovo ženo Štefko med njunim obiskom v Jordaniji. "Bil je dobrovoljen, očarljiv človek. Takoj sem vedel, da mora biti država, ki ima takega predsednika, čudovita."
Državno reševanje hotelov ni običajno
Drugi izziv za našo turistično panogo je po mnenju Rifaia lastniška in upravljavska struktura v turističnih podjetjih. Država je lastnik Save Turizem, ki upravlja tretjino hotelskih kapacitet v državi. Vlada Mira Cerarja jo je opredelila kot pomembno naložbo, v kateri naj bi država ohranila vsaj četrtinski delež.
Je tako visok delež državnega lastništva običajen za turistično panogo? "To ni običajno, smo pa podoben proces videli v skoraj vseh nekdanjih socialističnih državah. Tu je prehod na tržno ekonomijo ponekod potekal prehitro in nepremišljeno, nekateri zasebni lastniki so se izkazali kot napačni. To je zapletena situacija," pravi Rifai, ki poudarja, da je še bolj kot lastniški pomemben upravljavski vidik, kjer ima Slovenija prav tako pred seboj še kar nekaj izzivov.
"Tako lastniški kot tudi upravljavski vidik mora Slovenija nasloviti, kar sem povedal tudi vašemu gospodarskemu ministru, s katerim sem imel včeraj daljši sestanek. Zaveda se, da ima tu težavo. Privatizacija ni nujno edina pot, vsekakor pa je treba upravljanje prepustiti zasebnemu sektorju ter zmanjšati vpliv države."
"Svet mora izvedeti več o Sloveniji. Kaj si zamujal, veš šele, ko jo obiščeš."
V turizem po naključju, a ga je omrežil
Taleb Rifai je 67-letni Jordanec, ki od leta 2010, ko je prevzel mesto generalnega sekretarja UNWTO, živi v Madridu v Španiji. Ima pet otrok.
Turizem ni bil del Rifaievega "kariernega načrta". Po študiju urbanističnega načrtovanja se je sprva zaposlil kot profesor arhitekture, nato je vodil državno cementarno, pozneje pa kot minister v Jordaniji pokrival različne resorje, tudi turizem.
Ko je prevzel ta resor, o njem ni vedel veliko, pravi, a ga je hitro vzljubil. "Ko prideš v stik s turizmom, mu ne moreš več ubežati."
Rifai sicer konec prihodnjega leta končuje mandat. Kaj bo potem, še ne ve. Ve pa, kaj si želi. "Rad bi le malo manj delal in užival v razgledih, kot je ta (pokaže na Blejsko jezero skozi okno kavarne, op.a.)," pravi.
Grožnje so in bodo, a turizem je odporen
Taleb Rifai je gospodarskega ministra Zdravka Počivalška (na fotografiji) na sestanku v okviru blejskega strateškega foruma opozoril na izzive slovenskega turizma, predvsem na potrebo po dodatni promociji ter zmanjšanju vloge države.
Trenutno je vsaj v našem, evropskem okolju eden največjih izzivov ali tveganj za turizem varnost, predvsem v luči begunske krize in terorističnih napadov, ki so v zadnjem letu prizadeli tudi najmočnejše evropske države. To bo tudi glavna tema današnjega turističnega panela na Bledu.
Rifai meni, da je varnost globalni izziv, ki ga moramo tako – torej na globalni ravni – tudi reševati. Za učinke na turizem ga ne skrbi preveč, čeprav je Francija pred tedni objavila, da je od novembrskih napadov v Parizu imela za 750 milijonov evrov manj prihodkov v turizmu in da stanje meji na katastrofo.
"Turizem je panoga, ki je zelo občutljiva na zunanje dejavnike, a tudi odporna. Čeprav lahko teroristični napad močno okrni obisk, se turisti sčasoma začnejo vračati. Poglejte Egipt, ki je imel v zadnjem desetletju veliko napadov, a so se turisti po določenem času vedno začeli vračati. Tudi Francija že kaže prve znake okrevanja," meni Rifai.
Skrb vzbujajoči panični odzivi politike
Bolj ga skrbijo po njegovem mnenju nespametni odzivi politike na begunsko krizo in z njo povezani strahovi. "Žalosti me, ko vidim, da Danci in Švedi gradijo zid na meji zaradi majhnega števila beguncev. Moja domača država Jordanija, ki ima šest milijonov prebivalcev, je sprejela poldrugi milijon sirskih beguncev. Ne pravim, da bi morali begunce sprejemati brez nadzora, a menim, da ne smemo paničariti," pravi.
S populističnimi ukrepi najbolj koristimo prav teroristom, ki želijo vplivati na naš način življenja, nam povzročiti gospodarsko škodo, nas spreti med seboj in med nami graditi zidove, je povedal za konec.
21