Četrtek, 2. 12. 2021, 22.28
2 leti, 4 mesece
Videti je plaha in nenevarna, toda morda bo državo postavila na glavo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
27
54-letna ekonomistka Magdalena Andersson je bila kar sedem let švedska finančna ministrica. V začetku novembra letos je postala predsednica socialdemokratske stranke, konec istega meseca pa je bila izvoljena za predsednico švedske vlade.
Dolga leta so na Švedskem samo Švedski demokrati zahtevali strožjo politiko do priseljevanja, zdaj pa je to postal osrednji tok švedske strankarske politike. Tudi nova švedska premierka, socialdemokratka Magdalena Andersson, je zagovornica stroge politike priseljevanja ter uveljavitve politike zakona in reda.
Švedska se je dolgo imela za nekakšno humanitarno velesilo, ki ima na stežaj odprta vrata za vse begunce in migrante. Skandinavska država je bila med evropskimi državami nesporna rekorderka pri sprejemanju prosilcev za azil.
Radodarna humanitarna velesila
Leta 2014, leto pred veliko migrantsko krizo, je tako po podatkih Eurostata v 9,6-milijonski Švedski za azil zaprosilo 81.810 ljudi. Za primerjavo: v več kot 80-milijonski Nemčiji je leta 2014 za azil zaprosilo 202.645 ljudi, v 65-milijonski Franciji 64.310 ljudi, v dvomilijonski Sloveniji pa 385.
Poleg tega je Švedska večini prosilcev azil na koncu tudi podelila. Leta 2014 je Švedska na prvi stopnji rešila 39.905 prošenj za azil, od tega azila niso podelili le 9.255 prosilcem. Poglejmo za primerjavo Francijo: tam so leta 2014 na prvi stopnji rešili 68.500 primerov, kar 53.685 prošenj za azil pa so zavrnili.
Proti politiki odprtih vrat sprva samo Švedski demokrati
Pri čemer je treba omeniti, da je Švedsko od oktobra 2006 do oktobra 2014 vodila desnosredinska vlada, torej švedske politike odprtih vrat za migrante ni mogoče naprtiti samo švedski levici. Edina stranka, ki je takrat zagovarjala strogo politiko priseljevanja, so bili Švedski demokrati.
Švedskim demokratom, ki jih vodi Jimmie Akesson, se je leta 2010 s svojo protimigrantsko politiko uspelo prebiti v švedski parlament (fotografija je posneta leta 2010, ko so Švedski demokrati z Akessonom na čelu slavili preboj v riksdag). Bolj ko so Švedski demokrati postajali priljubljeni, bolj so tudi druge stranke začele prevzemati njihova stališča o priseljevanju. Če so še leta 2015 socialdemokrati Švedske demokrate imeli za skrajno desne obrobneže, pa leta 2021 zagovarjajo podobna stališča. Prihodnje švedske parlamentarne volitve bodo septembra 2022.
Toda nato je pozno poleti 2015 prišla migrantska kriza. Švedska je bila poleg Nemčije najbolj zaželeni cilj množice migrantov, ki so po tako imenovani balkanski poti drli proti severozahodu stare celine. Švedska je v primerjavi s svojo južno sosedo Dansko, ta je pod desnosredinsko vlado vodila strogo politiko priseljevanja, sprva vrata migrantom na stežaj odprla.
Kapitulacija humanitarne velesile
"Moja Evropa sprejema begunce. Moja Evropa ne gradi zidov," je takrat poudarjal socialdemokrat Stefan Löfven, ki je skupaj z Zelenimi vodil manjšinsko vlado. Toda samo do začetka novembra 2015 je na Švedskem za azil zaprosilo kar 86 tisoč ljudi. Humanitarna velesila je bila na kolenih.
Švedska je podobno kot Nemčija poskušala vzhodne članice EU prisiliti, da bi prevzele del beguncev in migrantov, ki so prišli na Švedsko in v Nemčijo, toda švedska želja po razpečevanju migrantov po vsej EU je padla v vodo. S stisnjenimi zobmi je švedska levosredinska vlada začela zaostrovati azilno politiko.
Zagovornica radodarne azilne politike na robu joka
Najprej je na začetku novembra 2015 pred novinarje stopil takratni minister za priseljevanje Morgan Johansson in napovedal, da država novim prosilcem za azil ne bo več zagotavljala nastanitve, in jih pozval, naj ostanejo v Nemčiji in na Danskem.
Anderssonova je bila za prvo žensko na čelu švedske vlade izvoljena 24. novembra, a je že po nekaj urah odstopila. Razlog je bil izstop Zelenih iz njene koalicije. Na Švedskem velja ustavna praksa, da v primeru izstopa katere stranke iz koalicije koalicijska vlada odstopi. Zeleni so izstopili iz vlade, ker je parlament potrdil opozicijski predlog proračuna. Znova je bila Anderssonova za premierko izvoljena ta ponedeljek. Njena vlada je manjšinska, v njej pa so samo socialdemokrati.
Kapitulacija humanitarne velesile se je nadaljevala konec novembra istega leta, ko sta pred novinarje stopila premier Löfven in njegova namestnica Asa Romson in napovedala začasno znižanje švedske azilne zakonodaje na raven azilnih zakonodaj drugih držav. Romsonova, sovodja Zelenih in avtorica dotedanje širokosrčne azilne zakonodaje, je ob tem le s težavo zadrževala solze.
"Luč v temi je ugasnila"
Medtem ko je bila potrta Romsonova malo pred tem, da plane v jok, pa so Švedski demokrati sporočili, da so spremembe premajhne in prepozne. Tudi Zmerna stranka, največja desnosredinska opozicijska stranka, ki je pred tem podpirala radodarno begunsko politiko, je izrazila bojazen, da te spremembe ne bodo dovolj. Samo Jonas Sjöstedt, takrat prvi mož Leve stranke, je na Twitterju zapisal: "Švedska je bila luč v temi za ljudi, ki so bili prisiljeni bežati. Zdaj je ta luč ugasnila." Skupno je leta 2015 na Švedsko prišlo okoli 163 tisoč beguncev in migrantov, večinoma iz Sirije, Iraka in Afganistana.
Sovodja Zelenih Asa Romson na robu joka (od 0:18 do 0:30):
Za skandinavske države je značilna zgodovinsko močna socialna demokracija. Socialdemokrati so močni zlasti na Švedskem (med letoma 1932 in 1976 je bila socialdemokratska stranka kar 44 let nepretrgoma na oblasti). V švedski južni sosedi, na Danskem, so socialdemokrati manj dominantna stranka.
Danski volivci hočejo socialno državo z zaprtimi vrati za priseljence
Morda so se zato danski socialdemokrati prej prilagodili željam svojih tradicionalnih volivcev. Ti so namreč začeli vse bolj glasovati za desne stranke, ki zagovarjajo strogo politiko priseljevanja, zlasti za Dansko ljudsko stranko.
Raziskava med najbolj trdno socialdemokratsko volilno bazo jeseni 2018 je pokazala, da kar 37 odstotkov najbolj zvestih socialdemokratskih volivcev meni, da ima Danska preveč liberalno politiko priseljevanja. Takšno je bilo njihovo mnenje, čeprav je takratna desna vladajoča koalicija uzakonila do tedaj najstrožjo politiko priseljevanja.
Socialdemokrati za Dansko brez prosilcev za azil
Pod vodstvom Mette Frederiksen, ki je vodja danskih socialdemokratov postala junija 2015, so začeli socialdemokrati zagovarjati strogo politiko priseljevanja. To je Frederiksnovi (njena vizija države je Danska brez prosilcev za azil) pomagalo, da je junija 2019 postala danska premierka.
Mette Frederiksen je leta 2019 prevzela oblast na Danskem z zmagovito kombinacijo: leva stališča o socialni državi, desna stališča o priseljevanju. Ta njen model so zdaj prevzeli tudi švedski socialdemokrati.
Šest let po tem, ko je vodja danskih socialdemokratov postala Frederiksenova, so njihovi švedski kolegi na kongresu v Göteborgu novembra letos za svojo novo voditeljico izbrali finančno ministrico Magdaleno Andersson. Ta je na čelu stranke zamenjala Löfvena.
Anderssonova želi na Švedskem uveljaviti danski model
Anderssonova je v svojem govoru sicer ošvrknila neoliberalizem in Wall Street, toda večino časa je namenila napovedi strožje politike na področju priseljevanja, izboljšanju varnosti v velemestih in boju proti vzporednim družbam, ki so se v švedskih mestih, kot so Stockholm, Göteborg in Malmö, vzpostavile v soseskah, kjer živijo priseljenci, zlasti muslimani.
Te soseske, ki veljajo za tako imenovane no go zones, to je območja brezvladja in kriminala, kamor si policisti in drugi predstavniki švedskih institucij skoraj ne upajo iti, so v zadnjih letih postale žarišča strelskih in bombnih spopadov med kriminalnimi tolpami. Člani tolp, ki se večinoma ukvarjajo s preprodajo mamil, so priseljenci druge generacije, ki imajo korenine večinoma v Somaliji, Eritreji, Maroku in drugih severnoafriških državah, piše Foreign Policy.
Zakon in red ter boj proti vzporednim družbam
Tako je Anderssonova, ki poskuša socialdemokrate spremeniti v stranko zakona in reda, v govoru poudarila, da je vlada pod vodstvom socialdemokratov že zaposlila dodatnih sedem tisoč policistov, zgradila več zaporov in zaostrila zakonodajo proti kriminalu. Do leta 2024 Anderssonova obljublja še dodatnih tri tisoč policistov.
V švedskih mestnih četrtih, kjer je veliko priseljencev, pogosto izbruhnejo neredi (na fotografiji zažgani avtomobili v stockholmski soseski Rinkeby iz leta 2017). Zelo razširjeno je tudi nasilje kriminalnih tolp, ki se večinoma ukvarjajo s preprodajo mamil. Socialdemokrati poskušajo zatreti kriminal s povečevanjem števila policistov, zaostritvijo kazenske zakonodaje in gradnjo novih zaporov.
Anderssonova je priseljencem, ki pomenijo velik del brezposelnih in prejemnikov socialne pomoči, slabo obvladajo švedščino ali je sploh ne, zaradi kulturnih vzorcev, prinesenih na Švedsko iz svojih izvornih držav, pa menijo, da ženske ne smejo hoditi v službo, poslala sporočilo: "Če si mlad, moraš končati srednjo šolo in nato iti v službo ali nadaljevati šolanje. Če prejemaš socialno pomoč od države, se moraš naučiti švedščine in delati nekaj ur na teden. (...) Tukaj na Švedskem vsi, moški in ženske (ta njen in je bil poudarjen, op. p.), delajo in pripomorejo k blaginji, ne glede na to, kaj si o tem mislijo in čutijo očetje, matere, zakonski partnerji ali bratje."
27