Petek, 26. 5. 2023, 19.59
11 mesecev
Velik dan za Slovenijo in svet: sprejeta je Ljubljansko-haaška konvencija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,12
Mednarodna konferenca, na kateri je bila danes sprejeta Ljubljansko-haaška konvencija, je bila največji diplomatski dogodek, ki ga je kdaj koli gostila Slovenija.
Danes je bila v slovenski prestolnici sprejeta Ljubljansko-haaška konvencija, ki bo državam omogočila mednarodno sodelovanje pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov, kot so genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva.
Sprejetje Ljubljansko-haaške konvencije oziroma Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev je sledilo dva tedna trajajočim pogajanjem skoraj 300 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava.
Sprejeta je bila Ljubljansko-haaška konvencija! 👏
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) May 26, 2023
S tem bo dokončno zapolnjena pravna praznina na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev zoper domnevne storilce najtežjih mednarodnih zločinov.
Hvala državam pobudnicam & podpornicam #MLA. 🙏#DipConMLA #LjubljanaMLA pic.twitter.com/UmbwzMr1fJ
Nova listina obsega skoraj 100 členov, v sedmih poglavjih pa določa osrednje organe za sodelovanje pri pregonu najhujših zločinov, definicijo in položaj žrtev, prič, strokovnjakov in drugih oseb, ureja pa tudi mednarodno pravno pomoč in postopke izročitev ter premestitev obsojenih oseb in postopke reševanja sporov.
Ljubljansko-haaška konvencija je sicer prva večja mednarodna pogodba s področja mednarodnega kazenskega prava po Rimskem statutu, ki je nastal leta 1998,
Mednarodna konferenca, na kateri je bila sprejeta Ljubljansko-haaška konvencija, je bila med 15. in 26. majem. V jedrni skupini držav pobudnic sprejetja konvencije so bile ob Sloveniji še Belgija, Argentina, Mongolija, Senegal in Nizozemska.
Konvencija v nasprotju z željami pobudnikov, med njimi je kar 80 držav sveta, sicer ni bila sprejeta pod okriljem Organizacije združenih narodov.
Poglavitni razlog za to so po besedah generalnega direktorja Direktorata za mednarodno pravo Marka Rakovca trenutne geopolitične razmere v svetu, saj nekatere države, predvsem pa Rusija in Kitajska, zavirajo sprejemanje tovrstnih dogovorov.
Tanja Fajon: Besede 'Nikoli več' se spreminjajo v dejanske ukrepe
"Sprejetje Ljubljansko-haaške konvencije je zgodovinski dosežek, ki predstavlja velik korak naprej v našem skupnem boju proti nekaznovanosti in iskanju pravice za najhujša kazniva dejanja. S to konvencijo tudi mnogokrat izrečene besede 'Nikoli več!' spreminjamo v dejanske ukrepe. Konvencija bo bistveno okrepila sodelovanje med državami pri preiskovanju in pregonu najhujših mednarodnih zločinov ter prispevala k spodbujanju vladavine prava in boju proti nekaznovanosti na svetovni ravni," je v zaključnem nagovoru v imenu držav pobudnic poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Ministrica Fajon se je v nagovoru v imenu Slovenije zahvalila skupini držav pobudnic za desetletje prizadevanj in trdega dela, ki so pripeljali do sprejema konvencije, ter vsem državam podpornicam in drugim udeležencem, ki so kakorkoli pripomogli k njenemu sprejetju ter pri izvedbi največje diplomatske konference v zgodovini Slovenije.
"S tem zgodovinskim sprejetjem konvencije pošiljamo jasno sporočilo vsem morebitnim storilcem in vsem prihodnjim žrtvam teh okrutnih zločinov, da je nekaznovanosti konec in da bo zmagala pravica," je dodala Fajonova.
Ob zaključku mednarodne konference je nekaj besed povedala tudi slovenska pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.
"Sprejetje konvencije odraža enotnost držav v prizadevanjih za zaščito človekovega dostojanstva, temeljnih pravic in vladavine prava ter našo pripravljenost za nadaljnje sodelovanje pri odpravi nekaznovanosti na svetovni ravni. Ljubljansko-haaška konvencija odpravlja pravne praznine na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev, s katerimi smo se soočali v preteklosti, ter predstavlja skupni svetovni globalni okvir sodelovanja," je v svojem nagovoru poudarila Švarc Pipanova.
