Torek, 2. 8. 2016, 19.05
6 let, 6 mesecev
V Zagrebu bodo z DNK-analizo pasjih iztrebkov oglobili nevestne lastnike. "Tudi v Sloveniji so pasji iztrebki velika težava."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,30
2
V Zagrebu bodo na podlagi DNK iz vzpostavljene baze čipiranih psov analizirali DNK pasjih iztrebkov na javnih površinah. Na ta način bodo ugotovili, kdo so nevestni lastniki, ki za svojimi ljubljenčki ne pospravljajo, in jih močno oglobili. Slovenska lastnica petih psov je povedala, da so nevestni lastniki problem tudi pri nas.
Model, po katerem se bodo Zagrebčani lotili nevšečnosti, kaznuje nevestne lastnike, tiste, ki za čistočo skrbijo, pa nagrajuje s popusti v trgovinah za živali in podobno.
Kazen bo za lastnike psov zelo visoka, saj so takšni tudi stroški DNK-analize. Po prvih predvidevanjih bodo kazni od 80 do okoli 130 evrov, a ko se jim bo pripisalo še druge stroške analize, se lahko ti povzpnejo tudi do okoli 530 evrov. Zgolj pribor za analizo lahko stane okoli 80 evrov, še piše časnik.
Trenutno je v Zagrebu okoli 50 tisoč čipiranih psov. Bazo DNK bodo začeli vzpostavljati leta 2017, dve leti pa bo trajalo, da se bo napolnila. DNK bodo pridobili iz pasje sline. Vsem psom, ki so že bili čipirani, bodo vzorec vzeli ob naslednjem rednem letnem cepljenju proti steklini.
Ideja sploh ni slaba, pravi lastnica več psov
"Ideja ni slaba, vendar mislim, da v osnovi to ne reši težave. Če bodo vzorec sline vzeli le psom, živečim v Zagrebu, sistem ne bo zaživel, saj so obiskovalci središča najverjetneje tudi psi iz okolice ali celo tujine, ki jih v bazi ne bo. Kdo bo torej financiral vse DNK-analize, ki bodo 'neuspešne' in bo lastnik neznan? Hkrati pa, če bodo vzorec sline vzeli psom ob čipiranju, bo baza dejansko napolnjena šele čez kakih 15 let, ko bodo vsi psi v bazi, v prehodnem obdobju pa bodo na udaru le lastniki mladih psov," meni Nina Merela, ki s partnerjem vodi trgovino za male živali.
Nina Merela in Črt Eržen imata dva majhna otroka, pet psov, dve mački, sta lastnika trgovine za male živali Pasji.net in vzreditelja pasme Cane Corso (oba črna psa poleg dveh zlatih prinašalcev).
Čedalje več je povpraševanja po do okolja prijaznih vrečkah
Mama dveh majhnih otrok ter lastnica petih psov in dveh mačk pravi tudi, da vrečke za lastnika niso finančno breme. "Cena kompleta 50 navadnih vrečk je okoli 1,5 evra, se je pa pri nas v zadnjem času močno povečalo povpraševanje po biorazgradljivih in do okolja prijaznih vrečkah. Konec koncev je res, da bi se iztrebek v naravi razgradil v nekaj dneh, zapakiran v plastično vrečko pa le še dodatno onesnažuje okolje," je povedala Merela.
Zaradi iztrebkov so pogosto na udaru tudi tisti, ki s seboj nosijo vrečke in jih pobirajo, pravi Nina Merela. Problem po njenem predstavljajo tudi občine, ki niso pripravljene financirati košev in nosilcev za vrečke, ki bi lastnike dodatno opomnili.
"Lastnike psov je treba osveščati"
Po mnenju sogovornice bi bilo o rešitvi vredno razmisliti tudi pri nas, saj so pasji iztrebki tudi tu velika težava. Kot pravi, bi bili vsi zavedni lastniki kosmatincev, ki iztrebke pobirajo, gotovo veseli neke dobre rešitve, bi pa bila po njenem mnenju ta uporabna le na ravni celotne države in ne le v prestolnici oz. tako, da bi se vzorec vzel vsem psom, živečim v Sloveniji.
Meni, da je bistveno osveščanje lastnikov psov, ki se po njenih opažanjih dviguje. "Dodatno bi jih lahko spodbudili tudi z brezplačnimi vrečkami na najbolj priljubljenih sprehajališčih, z deljenjem vrečk ob cepljenju, čipiranju in podobno. Tako bi jih že od prvega dne, ko dobijo kosmatinca, osveščali in navajali na to, da je pobiranje iztrebkov del odgovornega lastništva psa," je dodala Merela.
Pasji iztrebki niso le estetska težava
Problem pasjih iztrebkov je morda še največji pri otrocih, pravi Matjaž Simončič, veterinar na Veterinarski postaji Ljubljana. "Odrasli že bolj skrbimo za higieno, pri otrocih pa lahko iztrebki predstavljajo problem zaradi prenosa parazitov. Možnost je sicer majhna, a to so zelo resne zadeve. Človek je vmesni gostitelj. Pri neki obliki trakulje se recimo v notranjih organih, mogoče tudi v možganih, ustvari mehurnjak. Tudi če je na primer v trebušni votlini, si tega nihče ne upa odstranjevati. Če zadeva poči, se razlije tekočina zarodka trakulje in zaradi tujih proteinov v njej pride do anafilakse – pretirane reakcije imunskega sistema, ki ji sledi smrt. V primeru s kmetije, ki ga poznam sam, je imela gospa prav takšen primer na jetrih."
Kot pravi veterinar, v urbanih okoljih lastniki precej vestno razglistujejo svoje pse, navsezadnje je to tudi obvezen ukrep pri cepljenju proti steklini, se pa sem in tja še najde primer, da imajo predvsem pasji mladiči parazite.
Okužimo se lahko zelo hitro. "To so praktično nevidna jajčeca in če se iztrebek posuši in raznese naokrog, kdo to pohodi, vnese v stanovanje in kje obriše, so to sledi, ki jih s prostim očesom ni mogoče opaziti," opisuje Simončič.
Poleg parazitov, ki telesu povzročijo v hude težave, si lahko z vnosom drugih bakterijskih sevov v prebavila porušite tudi mikrofloro v prebavilih in s tem pridelate prebavne težave, dodaja Matjaž Simončič.
2