Sobota, 21. 7. 2018, 9.24
5 let, 9 mesecev
V desetih letih se je iz Hrvaške izselilo več kot 200 tisoč ljudi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,68
5
Hrvaška je lani zaradi izseljevanja izgubila približno 32 tisoč prebivalcev, z negativnim naravnim prirastom pa še skoraj 17 tisoč ljudi, kažejo najnovejši podatki hrvaškega statističnega urada. Kot so dodali, se je zaradi okrepljenega izseljevanja in negativnega naravnega prirasta populacija na Hrvaškem od leta 2008 zmanjšala za več kot 200 tisoč ljudi.
Leta 2008 je na Hrvaškem živelo 4,3 milijona prebivalcev, do konca lanskega leta pa se je to število zmanjšalo za več kot 204 tisoč. Iz Hrvaške je namreč lani odšlo več kot 47 tisoč ljudi, nekaj več kot 15 tisoč pa se jih je priselilo, kar pomeni, da so na Hrvaškem izgubili mesto v velikosti hrvaške Koprivnice oziroma slovenskega Kranja in Celja.
Največ izseljencev, 61 odstotkov, je odšlo v Nemčijo, medtem ko se je največ ljudi, nekaj manj kot tretjina, na Hrvaško priselilo iz BiH. Med izseljenci je skoraj polovica mlajših od 39 let, približno vsak peti izseljenec pa prihaja iz Slavonije.
Izseljevanje iz Hrvaške se je okrepilo leto dni po vstopu države v EU
Hrvaška je do leta 2008 imela pozitivno razmerje med izseljevanjem in priseljevanjem, ko je zadnjič zabeležila približno sedem tisoč več novih prebivalcev kot tistih, ki so se izselili iz domovine. Izseljevanje se je posebej okrepilo leto dni po vstopu Hrvaške v EU. Leta 2014 je državo namreč zapustilo približno 21 tisoč ljudi oziroma za tretjino več kot leta 2013.
Znotraj Hrvaške je bivališče lani spremenilo približno 71.500 ljudi. Tudi v tem primeru je največ ljudi zapustilo območja Osijeka in Vukovarja na skrajnem vzhodu države.
Po podatkih hrvaškega statističnega urada se je največ ljudi v zadnjih desetih letih izselilo iz Slavonije na vzhodu države. Na fotografiji je nekdanji vojaški objekt v Vukovarju, ki ga je hrvaška vojska v devetdesetih letih uporabljala med domovinsko vojno.
Hrvaško pesti tudi negativen naravni prirast
Lani se je na Hrvaškem rodilo 981 otrok manj kot leta 2016, kar predstavlja 2,6 odstotni padec. Lani je bilo pri naših južnih sosedih rojenih 36.556 otrok, med njimi nekaj več kot polovica fantkov. Umrlo je 148 novorojenčkov. Stopnja rodnosti ali število živorojenih otrok na tisoč prebivalcev je bila 8,9 promila.
Poleg manjšega števila rojstev se je število umrlih lani povečalo za 3,8 odstotka, kar je 1.935 ljudi več kot v letu 2016. Med nekaj manj kot 53.500 umrlimi je bilo nekaj več kot polovica žensk.
Negativni naravni prirast je bil lani rekorden, saj se je število hrvaških prebivalcev skrčilo za nekaj manj kot 17 tisoč ljudi. Gre za mesto velikosti Samoborja ali slovenskega Ptuja. V desetih letih se je negativni prirast več kot podvojil, potem ko je leta 2008 znašal nekaj manj ko 8.400 prebivalcev.
Hrvaški demografi že dlje časa opozarjajo na katastrofalno demografsko sliko Hrvaške ter ocenjujejo, da nobena hrvaška vlada v zadnjih več kot 20 letih ni izvajala ustrezne demografske politike kljub številnim sprejetim nacionalnim strategijam in programom.
5