Usodna kombinacija pedofilije, vegetarijanstva in visokih davkov

Maja 2011 so nemški Zeleni dobili prvega deželnega ministrskega predsednika. Winfried Kretschmann se je zavihtel na čelo bogatega Baden-Württemberga. Takrat so v javnomnenjskih anketah dosegali rekordno podporo, celo do 28 odstotkov. Že prej, oktobra 2010, pa so v anketah prvič prehiteli SPD.

Razblinjene sanje o prevladi Zelenih na levici Zdelo se je celo, da bodo nemški Zeleni, ki so na zadnjih volitvah v bundestag leta 2009 dosegli 10,7 odstotka glasov, v bližnji prihodnosti, mogoče celo na letošnjih zveznih volitvah, postali najmočnejša stranka na levici in tako izrinili socialdemokrate s tega položaja.

Po anketi inštituta Forsa, ki je bila objavljena v sredo, pa so Zelenim namerili zgolj 11 odstotkov, z devetimi odstotki jih celo dohiteva Leva stranka. Kje so vzroki za ta – vsaj javnomnenjski – strmoglavi padec?

Trije glavni razlogi za padec Zelenih Res je, da predvolilna pozornost, ki je usmerjena na oba kanclerska kandidata, krščansko demokratko Angelo Merkel in njenega socialdemokratskega izzivalca Peera Steinbrücka, postavlja druge, manjše stranke, tudi Zelene, v medijsko senco in stran od oči volivcev.

Na splošno pa so razlogi za padec Zelenih trije: prvi razlog je, da so Zeleni v želji, da bi prehiteli SPD in postali prva stranka na levici, postavljali programsko vse bolj v ospredje značilno socialdemokratsko temo, kot je socialna pravičnost, in so napovedovali višje davke.

Neuspešen lov na socialdemokratske volivce S tem so se oddaljili od svojega izvirnega ideološkega izhodišča – ekologije. Hkrati pa bi njihovi načrti o višjih davkih obremenili prav njihove volivce, ki prihajajo iz srednjega sloja. Kot ugotavlja bonnski Raziskovalni inštitut za prihodnost dela, bo moral povprečni volivec nemških Zelenih, če se bodo načrti stranke uresničili, v povprečju na leto dati 500 evrov več za davke in socialne izdatke.

"S temo socialna pravičnost so se Zeleni očitno ušteli," je prepričan prvi mož inštituta Forsa Manfred Güllner. Dejstvo je, da imajo levi volivci, ki zagovarjajo socialno pravično družbo in niso zadovoljni s SPD, na izbiro Levo stranko, ki ponuja bolj radikalne predloge glede prerazdeljevanja premoženja prek davčnega sistema.

Zeleni tarča kritik in posmeha zaradi vegetarijanskega dneva Drugič so Zeleni v predvolilni kampanji ustrelili mimo pri predlogu za t. i. Veggie-day oziroma vegetarijanski dan: da bi v javnih ustanovah, kot so menze, bolnišnice, vojska, en dan v tednu kuhali samo vegetarijansko, brezmesno hrano.

Vegetarijanski dan, ki sicer ni izvirna zamisel, prvi ga je maja 2009 v javnih menzah in restavracijah uvedel belgijski Gent, je sprožil burno nasprotovanje in še več posmeha, zlasti na družbenih omrežjih. Veliko Nemcev – tako na desnici kot na levici – pač nasprotuje, da bi jim država predpisovala, kaj naj jedo oziroma česa ne smejo.

Zeleni so z načrti o višjih davkih in predlogu o vegetarijanskem dnevu bolj mobilizirali nasprotni tabor kot lastne privržence in še neodločene volivce, torej so ti predlogi bolj krepili nasprotne stranke kot Zelene same, je za nemški časnik Die Welt dejal politični analitik Gero Neugebauer. Izid: negativni rekord namesto naskoka na vrhove političnih lestvic.

Temna pedofilska preteklost Zelenih Ugled stranke pa načenjajo tudi medijski zapisi in javne diskusije o pedofilski preteklosti Zelenih, ki so bili ustanovljeni leta 1980. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so namreč znotraj stranke delovale skupine pedofilov, ki so javno zagovarjale pedofilijo in si prizadevale z njeno dekriminalizacijo.

Zahteve po spremembi zakonodaje, ki je kaznovala spolne zlorabe otrok, so se tako znašle kar v petih deželnih programih Zelenih. Po mnenju novinarja berlinskega časnika die tageszeitung Christiana Füllerja zagovarjanje pedofilije ni bilo nekaj postranskega, ampak je bil eden od ključnih delov strankine ideologije boja za seksualno revolucijo in proti patriarhalni družbi.

Po izbruhu javnih diskusij je stranka Zelenih junija letos pooblastila politologa Franza Walterja z univerze v Göttingenu, da razišče delovanje pedofilskih skupin znotraj stranke. Walterjeva študija naj bi luč sveta ugledala konec leta 2014. Nekatere izsledke njegove raziskave pa že objavljajo nemški mediji.