Četrtek, 21. 7. 2016, 16.33
6 let, 6 mesecev
Turčija bo začasno preklicala evropsko konvencijo o človekovih pravicah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,13
Turške oblasti so danes sporočile, da bodo v času izrednih razmer, ki so jih uvedle po spodletelem državnem udaru, začasno prekinile izvajanje evropske konvencije o človekovih pravicah, kar jim bo olajšalo pregon pučistov.
"Turčija bo začasno preklicala evropsko konvencijo o človekovih pravicah, če to ni v nasprotju z njenimi mednarodnimi obveznostmi," je sporočil namestnik turškega premierja Numan Kurtulmus.
V času izrednih razmer omejitev svobode gibanja, izražanja in zbiranja …
Kot je pojasnil, bo Turčija sprejela enak ukrep kot Francija po 15. členu konvencije, ki državam podpisnicam omogoča odvzem določenih pravic v času vojne ali izrednih razmer. Zatrdil je še, da izredne razmere niso v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
15. člen omenjene konvencije omogoča državam, da v času izrednih razmer omejijo določene pravice, med drugim svobodo gibanja, izražanja in zbiranja. Hkrati določa, da morajo biti ukrepi sorazmerni in ne smejo diskriminirati ljudi na podlagi etnične, verske ali družbene pripadnosti.
Izredne razmere uvedli, da bi "državo očistili tolpe" zarotnikov
Kurtulmus je tudi dejal, da bodo izredne razmere morda trajale le 45 dni, čeprav so jih razglasili za tri mesece. "Želimo, da se izredne razmere končajo čim prej," je dejal.
Zagotovil je, da z ukrepi ne bodo omejili temeljnih pravic in svoboščin, temveč da so izredne razmere uvedli, da bi "državo očistili tolpe" zarotnikov.
Izredne razmere niso v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, je prepričan namestnik turškega premierja Numan Kurtulmus (drugi z leve).
Turške oblasti so odgovornost za spodleteli državni udar pripisale privržencem v ZDA živečega klerika Fethullaha Gülena.
Opozicija na nogah
Turška opozicija ostro nasprotuje uvedbi izrednih razmer. Özgür Özel iz levosredinske Ljudske republikanske stranke (CHP) je odločitev označil za državni udar na parlament. Prokurdska Ljudska demokratska stranka (HDP) pa je sporočila, da se je poskus državnega udara spremenil v priložnost in orodje za odstranitev tistih, ki nasprotujejo vladi, in dodatno omejitev demokratičnih pravic in svoboščin.
Izgovor za dodatno omejevanje svobode
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je danes opozorila, da izredne razmere ne smejo zmanjševati človekovih pravic ali služiti kot izgovor za dodatno omejevanje svobode izražanja in zaščite pred arbitrarnim priprtjem in mučenjem.
"Po nasilju, ki je spremljalo poskus državnega udara, je sprejemanje ukrepov za zagotovitev javne varnosti razumljivo. Vendar morajo izredni ukrepi spoštovati obveznosti Turčije po mednarodnem pravu, ne smejo zavreči težko pridobljenih svoboščin in varovalk človekovih pravic ter ne smejo postati stalni," je dejal Andrew Gardner iz AI.
Turški parlament podprl izredne razmere
Turški parlament je danes z veliko večino podprl izredne razmere, ki jih je po nedavnem neuspelem vojaškem udaru v sredo razglasil predsednik države Recep Tayyip Erdogan, danes pa so začele veljati. Kot je sporočil predsednik parlamenta Ismail Kahraman, je za izredne razmere glasovalo 346 od skupno 550 poslancev.Za izredne razmere, ki bodo veljale tri mesece v vseh 81 turških provincah, so glasovali tudi poslanci opozicije, poročajo tuje tiskovne agencije. Proti je bilo 115 poslancev. Erdoganova vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) ima v parlamentu 317 sedežev.
