Putin v Ukrajino poslal terminatorje #vŽivo

19.15 Duda v ukrajinskem parlamentu poudaril pravico države do izbire prihodnosti

Le Ukrajina ima pravico odločati o svoji prihodnosti, je v nagovoru v ukrajinskem parlamentu danes poudaril poljski predsednik Andrzej Duda. Duda je vrhovno rado nagovoril kot prvi tuji voditelj od februarskega začetka ruske invazije na Ukrajino, njegov nagovor pa so poslanci večkrat prekinili z aplavzom.

Duda je v govoru obžaloval, da so nekateri evropski voditelji Ukrajino pozvali, naj "sprejme določene zahteve" ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj da bo to koristilo njenim gospodarskim interesom in političnim ambicijam.

"Pojavljajo se zaskrbljujoča mnenja, da bi morala Ukrajina popustiti Putinovim zahtevam," je dejal in izpostavil, da "ima le Ukrajina pravico odločati o svoji prihodnosti". "Nič o vas brez vas," je bil odločen.

Kot je ocenil, bi že najmanjše koncesije glede ukrajinskega ozemlja ali njene suverenosti zadale "hud udarec" Ukrajini in Zahodu.

Izpostavil je tudi, da sodelovanje z Rusijo, kakršnemu smo bili priča v minulih letih, po zločinih ruske vojske v "Buči, Borodjanki, Mariupolu" ni več mogoče. "Pošten svet" namreč po njegovih besedah preprosto ne more pozabiti na zločine, agresijo in teptanje temeljnih pravic s strani Rusije v Ukrajini.

Poudaril je še, da nihče ne more uničiti poljsko-ukrajinske enotnosti in "zgodovinske povezave" med njima, ter nadaljeval z besedami o njuni "skupni prihodnosti znotraj Evropske unije".

17.16 Francoski minister: Ukrajina v EU šele čez 15 ali 20 let

Ukrajinska prošnja za vstop v EU ne bo finalizirana še 15 ali 20 let, je danes dejal francoski minister za evropske zadeve Clement Beaune. "Ukrajincev ne želim zavajati ali jim lagati," njegove besede za Radio J povzema francoska tiskovna agencija AFP.

"Biti moramo odkriti. Če nekdo trdi, da se bo Ukrajina EU pridružila v šestih mesecih ali v letu ali dveh, laže," je dejal Beaune. "Prej gre za 15 ali 20 let, te stvari dolgo trajajo," je dejal. To mnenje je v nasprotju z željami in pozivi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki si prizadeva za hiter vstop Ukrajine v evropsko povezavo v luči ruskega napada.

Beaune je ponovil ponudbo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je nedavno predlagal oblikovanje ohlapnejše "evropske politične skupnosti". Prek tega mehanizma bi lahko Ukrajino hitreje integrirali v EU, ne da bi dejansko postala njena članica. A ponudba je naletela na hladen sprejem Zelenskega, ki je v soboto "tovrstne kompromise" zavrnil in vztraja pri takojšnjem začetku procesa za polnopravno članstvo Ukrajine v EU.

Beaune je pojasnil, da Macronov načrt ni alternativa članstvu v EU. "Ne preprečuje članstva v prihodnosti." Bi pa lahko taka povezava olajšala gibanje po Evropi, Ukrajini pa tudi omogočila dostop do evropskih sredstev za obnovo ter oživitev države, družbe in gospodarstva.

Tudi drugi voditelji EU so večinoma pokazali le malo navdušenja za takojšnji sprejem Ukrajine v povezavo. Ukrajinski prozahodni apetiti so sicer videni kot eden glavnih razlogov za ruski napad na državo. O Macronovi pobudi evropske politične skupnosti naj bi med drugim razpravljal vrh EU konec junija.

16.30 Ukrajina trdi, da je umrlo najmanj 30 tisoč Rusov

Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je objavilo najnovejše informacije o ruskih izgubah v Ukrajini. Zatrjujejo, da je bilo v treh mesecih ruske agresije na Ukrajino ubitih najmanj 30 tisoč Rusov, ukrajinske sile so uničile najmanj 1.300 ruskih tankov in več kot 200 letal.

14.19 Ukrajina proti prekinitvi ognja s predajo nadzora nad deli ozemlja

Ukrajinska vlada je zavrnila vsako možnost prekinitve ognja v državi z dogovorom, ki bi nadzor nad deli ozemlja prepustil Rusiji. Glavni ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak je prepričan, da bi to na dolgi rok vodilo k še večji in bolj krvavi ruski ofenzivi.

Podoljak je po navedbah britanskega BBC v soboto zvečer opozoril na nekatere "zelo čudne" pozive Zahoda, ki se zavzemajo za takojšnje premirje, ki bi pomenilo ohranitev ruskih sil na ozemljih, ki so jih okupirale za jugu in vzhodu Ukrajine.

"Ruske sile morajo zapustiti državo in šele potem je mogoč začetek mirovnega procesa," je dejal. Če bodo ruske sile ostale na ukrajinskem ozemlju, jim bo to po oceni Podoljaka le omogočilo dodaten čas za pripravo nove ofenzive, ki bo še obsežnejša in bolj krvava.

V Ukrajini so sicer danes za 90 dni podaljšali konec februarja razglašeno vojno stanje. Prav tako je parlament izglasoval podaljšanje splošne mobilizacije do 23. avgusta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po navedbah BBC ruske sile danes iz zraka in kopna srdito napadajo ukrajinske cilje na vzhodu in jugu države. Ciljajo zlasti komunikacijske in vojaške centre ter zaloge streliva, je navedlo rusko obrambno ministrstvo.

V zračnih napadih naj bi tako Rusija zadela tri komunikacijske centre, 13 območij z nameščenimi ukrajinskimi silami in vojaško opremo ter štiri skladišča streliva v regiji Donbas. V južni regiji Mikolajev pa naj bi ruske sile zadele mobilni sistem proti dronom.

Ukrajinska stran poroča o nadaljnjih silovitih napadih na vzhodno mesto Severodoneck, in sicer iz štirih različnih koncev, je prek aplikacije Telegram sporočil guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj. Zaenkrat so bili poskusi neuspešni, a se obstreljevanje nadaljuje.

13.33 Ruska vojska v Ukrajino poslala terminatorje

Ruska vojska je v Ukrajino poslala oklepna vozila domače izdelave BMPT Terminator, informacije britanskega ministrstva za obrambo povzema BBC. Terminatorji so predvsem podpora tankom v urbanih okoljih. Britanci prihod terminatorjev v Donbas vidijo predvsem v luči pravih ciljev ruske vojske.

The weapons load out of the BMPT Terminator is: 4× 130 mm Ataka-T GWS launchers, 2× 30 mm 2A42 autocannons (850 rounds), 2× 30 mm AG-17D or 2x AGS-30 grenade launchers (600 rounds), 1× 7.62 mm PKTM machine gun (2,000 rounds). They are able to fire in multiple directions at once. pic.twitter.com/tNZWkWcCFh

— OSINT Aggregator (@AggregateOsint) May 22, 2022

V Donbasu namreč v zadnjih dneh potekajo intenzivni boji med ukrajinskimi branilci in ruskimi okupatorji. Britanci pa tudi dvomijo, da bo prihod terminatorjev spremenil situacijo na bojišču, saj naj bi jih Rusi poslali le deset.

Reports of the Russian BMPT 'Terminator' Tank Support Fighting Vehicle noticed around Severodonetsk. pic.twitter.com/v0b96k9D3l

— Dmitri 🇺🇦 (@mdmitri91) May 15, 2022

13.18 Duda v ukrajinskem parlamentu poudaril pravico države do izbire prihodnosti

Le Ukrajina ima pravico odločati o svoji prihodnosti, je v nagovoru v ukrajinskem parlamentu danes poudaril poljski predsednik Andrzej Duda. Duda je vrhovno rado nagovoril kot prvi tuji voditelj od februarskega začetka ruske invazije na Ukrajino, njegov nagovor pa so poslanci večkrat prekinili z aplavzom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Pojavljajo se skrb vzbujajoča mnenja, da bi morala Ukrajina popustiti Putinovim zahtevam," je Duda po poročanju Reutersa dejal o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu. "Le Ukrajina ima pravico odločati o svoji prihodnosti ... nič o vas brez vas," je dejal.

Polska zrobi wszystko co może, by pomóc Ukrainie stać się członkiem Unii Europejskiej.

Prezydent @AndrzejDuda w Radzie Najwyższej Ukrainy. pic.twitter.com/F8CFCM0cXn

— Kancelaria Prezydenta (@prezydentpl) May 22, 2022

Poudaril je tudi, da nihče ne more uničiti poljsko-ukrajinske enotnosti, dodaja dpa.

Govoru, ki ga je ukrajinski poslanec Oleksij Hontšarenko danes v živo prenašal na spletnem družbenem omrežju Facebook, je prisluhnil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Duda je solidarnostni obisk v Ukrajini presenetljivo napovedal danes ponoči. Med drugim se poljski predsednik zavzema za to, da bi EU Ukrajini čim prej priznala status kandidatke za članstvo v Uniji. Kasneje se bo Duda tudi srečal z Zelenskim.

Na Poljsko se je od začetka ruske vojne v Ukrajini 24. februarja zateklo skoraj 3,5 milijona ukrajinskih beguncev. Poljska je tako ponudila zatočišče daleč največjemu delu od skupno okrog 6,5 milijona beguncev, ki so zapustili od vojne prizadeto državo.

08.48 Duda bo nagovoril vrhovno rado

Poljski predsednik Andrzej Duda bo danes znova obiskal Kijev in tam kot prvi tuji voditelj od februarskega začetka ruske invazije na Ukrajino nagovoril parlament, so ponoči sporočili v Varšavi. Do njegovega obiska prihaja, medtem ko so se ruski napadi na vzhodu in jugu države po padcu Mariupola občutno okrepili.

Duda je sicer ukrajinsko prestolnico obiskal že aprila in se tam med drugim srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Tokrat bo njegov obisk deležen še dodatne pozornosti, saj mu bo očitno pripadla čast, da kot prvi predsednik tuje države v zadnjih treh mesecih nagovori vrhovno rado, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Poljska je sicer vodilna zagovornica strožjih ukrepov EU proti Rusiji in čim hitrejše podelitve statusa države kandidatke za članstvo v Uniji Ukrajini.

08.03 Na vzhodu Ukrajine se krepijo ruski napadi

Zelenski je v nočnem videonagovoru znova terjal ostrejše sankcije proti Rusiji, o čemer se je, kot je dejal, med drugim pogovarjal z italijanskim premierjem Mariom Draghijem.

Spopadi v regijah Doneck in Lugansk se medtem še krepijo. Rusija med drugim silovito napada mesti Severodoneck in Slovjansk, a ukrajinske sile po zatrjevanju Zelenskega rusko ofenzivo še naprej uspešno zadržujejo.

Ukrajinska vojska je v svojem rednem nočnem poročilu zapisala, da so v soboto v Donecku in Lugansku odbile kar 11 napadov ruskih sil ter uničile pet ruskih tankov, štiri topniške sisteme in brezpilotni letalnik. Rusija medtem ob celotni frontni črti namešča bojna letala, raketomete in tanke, so še dodali.

Med drugim naj bi Rusi občutno krepili sile na območju Zaporožja, ki je severozahodno od Mariupolja ob Azovskem morju. Petkovo zavzetje tega mesta je bilo sicer ključen uspeh za Rusijo, katere cilj je prevzeti popoln nadzor nad regijama Doneck in Lugansk ter si zagotoviti kopenski koridor do polotoka Krim v Črnem morju.

07.57 To je človek, za katerega bi Putin dal bataljon Azov

Padec mesta Mariupol je sledil, potem ko so se Rusiji v petek po dolgotrajnem upiranju predali še zadnji ukrajinski vojaki iz industrijskega objekta Azovstal. Po besedah proruskega voditelja samooklicane ljudske republike Doneck Denisa Pušilina naj bi bilo med zajetimi borci iz Azovstala tudi nekaj tujih državljanov ter skupno 78 žensk.

Rusija naj bi sicer po poročanju tujih tiskovnih agencij razmišljala o možnosti, da zajete vojake iz Azovstala, ki so predvsem člani bataljona Azov, zamenja za Viktorja Medvedčuka, prijatelja ruskega predsednika Vladimirja Putina, je v soboto razkril eden od ruskih pogajalcev z Ukrajino. "Proučili bomo to vprašanje," je v soboto dejal Leonid Slucki in dodal, da je odločitev v rokah "za to pristojnih v Moskvi".

Proruski politik in eden najbogatejših ukrajinskih poslovnežev Medvedčuk je po ruski invaziji pobegnil iz hišnega pripora, aretirali pa so ga sredi aprila na zahodu Ukrajine.

Novice Rusija poroča o uničenju pošiljke zahodnega orožja v Ukrajini #vŽivo