Teroristični napad v Nici: "Gre za novo metodo napadov"

Francoski državljan tunizijskega porekla je včeraj v Nici s tovornjakom zapeljal v množico ljudi, ki so spremljali ognjemet v čast dnevu francoske republike. Pri tem je ubil najmanj 84 ljudi, med žrtvami je tudi veliko otrok. Ranjenih je 68 ljudi, od tega jih je 18 v kritičnem stanju.

Pred časom je predstavnik Islamske države (IS) Abu Muhamad Al Adnani podpornike skupine pozval, naj v napadih med drugim uporabijo tudi tovornjake. In to je včeraj v Nici storil napadalec. Odgovornosti za napad za zdaj sicer ni prevzel še nihče.

"Gre za novo metodo napadov"

Kot pravi obramboslovec in strokovnjak za geopolitiko Klemen Grošelj, gre v tem primeru za novo metodo napadov. "Očitno je šlo za premišljeno dejanje. Napadalec je vedel, da bo na promenadi v Nici med ognjemetom množica ljudi, in je uporabil sredstvo, ki je bilo najbolj priročno. Razlog za to je verjetno bilo tudi dejstvo, da ni imel dostopa do drugih sredstev," pravi Grošelj. Cilj napadov po njegovih besedah ostaja isti kot v preteklih primerih: povzročiti čim večje število žrtev.

V Franciji so sicer v zadnjem letu zabeležili tri teroristične napade, ko je napadalec uporabil osebno vozilo. V Dijonu je decembra lani napadelec zapeljal v skupino peščev in ranil 11 oseb, podobno je storil napadalec v Nantesu, pri čemer je ena oseba umrla. V mestu Valence pa je moški, prav tako z avtomobilom, zapeljal v skupino vojakov, ki so varovali tamkajšnjo mošejo. Pri tem sta bila dva vojaka poškodovana. 

Ali je uporaba tovornjaka posledica dejstva, da so evropske varnostno-obveščevalne službe zelo pozorne na teroristične grožnje in je posledično veliko težje dobiti orožje in eksplozivna sredstva, Grošelj odgovarja. "Verjetno je uporaba tovornjaka posledica poostrenega delovanja obveščevalnih agencij, lahko pa gre samo za priložnostno dejanje, če vemo, da je le dva dneva pred napadom najel tovornjak. Vprašanje je tudi, ali je v ozadju kakšna teroristična celica ali pa gre le za delovanje posameznika. Na to vprašanje bo odgovorila preiskava."

Napadalec je tovornjak najel dva dneva pred napadom, je poročala francoska agencija Afp.

Je napad posledica šibke IS?

Islamska država je v zadnjih mesecih doživela številne poraze na frontah v Siriji in Iraku. Pred dnevi so ji iraške sile ob zavezniški letalski pomoči iz rok iztrgale mesto Faludža. Nemški analitiki pa so dejali, da se jim čas izteka.

"Pomembna je ideološka premisa, v kateri IS deluje. Vprašanje je, ali podporniki in simpatizerji IS v Evropi zaradi njenega slabljenja postajajo bolj radikalni. Na to je težko odgovoriti. Prav tako še ne vemo, ali je ta napad ukazala IS ali je šlo za dejanje posameznika, ki ga je navdihnila islamska ideologija," pojasnjuje Grošelj. Pri tem opozarja, da tudi z morebitnim propadom in uničenjem IS, islamski terorizem ne bo čez noč izginil.

Tudi direktor ameriške obveščevalne agencije Cia John Brennan je pred tedni izjavil, da čeprav je IS utrpela precejšnje izgube, to ni omajalo njene sposobnosti za izvajanje napadov drugje po svetu.

 "Za bolj sofisticirane napade potrebuješ logistično podporo in strukturo delovanja"

Ali se bodo napadi razširili v druge države, pa je odvisno od več dejavnikov, predvsem priložnosti, ki se bodo teroristom morebiti ponudile in infrastrukture, ki stoji za teroristi. "Za bolj sofisticirane napade, kakršnim smo bili priča v Bruslju in Parizu, potrebuješ logistično podporo in strukturo. Kjerkoli je ta prisotna, obstaja možnost napada," razlaga Grošelj.

"K boju proti terorizmu bi morale pomembno vlogo odigrati skupnosti, iz katerih teroristi izvirajo," je prepričan geopolitik Klemen Grošelj. Foto: Ana Kovač

Kako lahko Evropa premaga terorizem?

Grošelj razlaga, da se mora Evropa vprašati, koliko so zadnji dogodki posledica gospodarske krize, drugo pa je vprašanje, kako evropske države zagotavljajo pripadnost temeljnim zahodnim vrednotam vsem, ki živijo na tem prostoru. "To je eden najpomembnejših dejavnikov, o katerem se pa ne govori," opozarja.

Kot pravi, bo potrebna kombinacija ukrepov na varnostnem, na socialnem in integracijskem področju. "Vse te tri dejavnike bo treba uporabiti istočasno, samo igranje na varnostno noto ne bo doseglo želenih rezultatov," razlaga.

K boju proti terorizmu bi pa morale pomembno vlogo odigrati skupnosti, iz katerih teroristi izvirajo. "Opredeliti se morajo, kaj si sploh želijo v tem evropskem prostoru. Ali si želijo, da se vse tisto slabo, kar se dogaja v njihovih matičnih družbah, prenesejo v novo družbo ali si morda želijo kaj drugega," opozarja.

Dodaja, da je najučinkovitejši boj proti terorizmu socialni nadzor in večino napadov se lahko na ta način prepreči. "Če imamo skupnost, lahko ta skupnosti marsikaj prepreči, ker zazna spremembe pri posamezniku v skupini."