Nedelja, 9. 10. 2016, 16.58
7 let, 1 mesec
Temne skrivnosti Hillary Clinton
Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Diane Rodham Clinton, kot je njeno polno ime, se s politiko – za razliko od njenega republikanskega tekmeca Donalda Trumpa – ukvarja tako rekoč od malih nog.
Protikomunistična družina Rodham iz Chicaga
Toda njena politična usmeritev je bila v mladosti popolno nasprotje današnji – bila je namreč vneta republikanka. Na njeno politično usmeritev je vplival njen oče Hugh Ellsworth Rodham, trdno protikomunistično usmerjeni republikanec.
Leta 1964 je Hillary sodelovala v kampanji republikanskega predsedniškega kandidata Barryja Goldwaterja, ideologa ameriškega novega konservativizma. Goldwater je bil nasprotnik Rooseveltovega New Deala in delavskih sindikatov ter zagovornik trše politike do komunistične Sovjetske zveze.
Spreobrnitev v demokratinjo
Toda v naslednjih letih se je iz republikanke spreobrnila v demokratinjo. Kot je sama pojasnila čez nekaj let, je na to odločitev vplivala vietnamska vojna in gibanje za državljanske pravice Afroameričanov. Na predsedniških volitvah leta 1968 je tako že bila privrženka demokratskega predsedniškega kandidata Eugena McCarthyja.
Hillary Clinton očitajo tudi pogosto spreminjanje njenih političnih stališč. Tako je v času demokratskih strankarskih volitev leta 2008, ko se je bojevala za glasove belih delavskih volivcev, kritizirala sporazum NAFTA, ki ga je podpisal njen mož Bill Clinton leta 1993 in je sprožil selitev proizvodnje iz ZDA v Mehiko. Podobno se je zgodilo letos, ko je čez noč postala nasprotnica trgovinskega sporazuma med ZDA in EU (TTIP), čeprav je kot državna sekretarka navijala zanj.
Leta 1971 je spoznala prav tako demokrata Billa Clintona, s katerim se je poročila leta 1975. Leta 1980 se jima je rodila edinka Chelsea. Kljub poroki ni prevzela moževega priimka. Priimek Clinton je začela uporabljati šele v času moževe kampanje za guvernerja Arkansasa leta 1982.
Ko Bill postane vodja državnih tožilcev, Hillary dobi službo v odvetniški družbi
Bill Clinton je bil guverner Arkansasa prvič med letoma 1979 in 1981 ter drugič med letoma 1983 in 1992. Pred tem je bil novembra 1976 izvoljen za glavnega javnega tožilca v Arkansasu. Naključje ali ne, februarja 1977 je Hillary dobila delo v odvetniški družbi Rose Law, najvplivnejši in najmočnejši odvetniški družbi v Arkansasu. Od leta 1978 do začetka leta 1993, ko sta prišla v Belo hišo, je imela tako Hillary višjo plačo od moža Billa.
Leta 1992 je Bill Clinton postal demokratski predsedniški kandidat in takrat so izbruhnile tudi prve afere, ki so odmevale tudi v glavnih ameriških medijih. Začelo se je z razkritjem lokalne pevke Gennifer Flowers, da je imela spolne odnose z Billom Clintonom, ko je bil guverner. Ta je to zanikal, trdno ob strani mu je stala tudi Hillary.
Lady Macbeth iz Little Rocka
Na Hillary so takrat postali pozorni tudi republikanci na zvezni ravni. Nadeli so ji vzdevek Lady Macbeth iz Little Rocka (Little Rock je prestolnica Arkansasa, lady Macbeth pa zlobnica iz Shakespearovega Macbetha, op. p.).
Hillary je bila med letoma 1993 in 2001 prva dama ZDA. Po mnenju številnih je bila politično najbolj vplivna prva dama po Eleanor Roosevelt, prve dame v času predsednikovanja Franklina D. Roosevelta. Zlasti se je izpostavila pri sprejemu moževe zdravstvene reforme, ki bi v ZDA uvedla splošno zdravstveno zavarovanje.
Spodletela Hillaryjina zdravstvena reforma
Ta reforma, ki so ji republikanci nadeli vzdevek Hillarycare, je bila neuspešna. Še več, bila je nepriljubljena in glavna predvolilna tema na vmesnih kongresnih volitvah leta 1994, ki je republikancem prinesla večino tako v senatu kot v predstavniškem domu. Po mnenju številnih političnih analitikov je bilo prav nezadovoljstvo neodvisnih volivcev nad zdravstveno reformo razlog za velik poraz demokratov.
Leta 1998 je izbruhnila razvpita afera Lewinsky, ko se je razkrilo, da je imel Bill Clinton v Beli hiši spolne odnose z mlado pripravnico Monico Lewinsky. Clinton je najprej, tako kot v primeru Flowers, zanikal spolne odnose s "to žensko", kot se je izrazil. A je moral pozneje priznati, da je vse res. Osramočena Hillary ni zapustila svojega nezvestega moža, ampak je še vedno ostala z njim.
Številni po svetu so se muzali ob aferi Lewinsky, ki je razkrila spolne odnose med predsednikom ZDA in njegovo pripravnico Monico Lewinsky (na fotografiji). Na drugi strani so številne Američanke simpatizirale z osramočeno Hillary.
Zakonca Clinton brez prebite pare?
Decembra 2000 sta zakonca Clinton zapustila Belo hišo. Kot je leta 2014 dejala Hillary za televizijo ABC, sta bila ob odhodu iz Bele hiše z Billom Clintonom zaradi različnih pravnih procesov ne samo brez prebite pare (izvirno: dead broke), ampak tudi v dolgovih.
"Morala sva se bojevati za denar, da sva plačala hipoteke za hiše, za šolanje Chelsea. Ni bilo lahko. Toda Bill je trdo delal," je še dejala. Iz teh izjav so se republikanci norčevali. Kot je ugotovila spletna stran Politfact, so Hillaryjine izjave o zakoncih "brez prebite pare" večinoma neutemeljene.
Drage nepremičnine zakoncev Clinton
Res je, da sta bila zakonca Clinton po podatkih o finančnem stanju, ki ga je Hillary predložila, ko je postala senatorka, leta leta 2000 v rdečih številkah (njuni dolgovi so za okoli pol milijona dolarjev presegali njuno premoženje). Toda ti podatki niso vključevali njunih dveh nepremičnin.
Leta 1999 sta namreč kupila petsobno stanovanje v Chappaquaju v New Yorku za takratnih 1,7 milijona dolarjev (1,5 milijona evrov), leta 2000 pa še hišo s sedmimi sobami v Washingtonu, in to za 2,85 milijona dolarjev (2,6 milijona evrov). Kako je lahko nekdo, ki kupi stanovanje za 2,85 milijona dolarjev "brez prebite pare", so se spraševali v zgoraj omenjeni spletni strani za preverjanje izjav politikov.
Že leta 2004 sta Clintonova svoje dolgove poplačala in Hillary je spadala med deset najbogatejših članov ameriškega senata (Hillary je bila senatorka med letoma 2001–2009). Pod palcem sta imela zakonca Clinton takrat od deset do 50 milijonov dolarjev (devet do 45 milijonov evrov). Hillary je veliko denarja zaslužila tudi z donosnimi pogodbami z založbami.
Hillary si izmisli ostrostrelce
Njena izjava o "zakoncih brez prebite pare" ni bila edina za lase privlečena trditev. Tako je Hillary dolgo časa trdila, da so marca 1996 na letališču v Tuzli, ko je prišla s hčerko Chelsea obiskat ameriške enote v BiH, nanjo streljali ostrostrelci.
To izjavo so vzeli pod drobnogled privrženci Baracke Obame v času demokratskih strankarskih volitvah leta 2008. Ker je posnetek njenega obiska Hillary postavljal na laž, je morala slednjič marca 2008 tudi sama priznati, da to ni bilo res.
Video: Hillary Clinton ujamejo na laži
Hillary za likvidacijo Osame in strmoglavljenje Gadafija
Omenjene strankarske volitve je Hillary izgubila, predvsem zato, ker je leta 2003 kot senatorka podprla napad na Irak. Zmagoviti Obama jo je kljub temu leta 2009 povabil v svojo administracijo. Tako je bila Hillary med letoma 2009 in 2013 ameriška državna sekretarka (to je zunanja ministrica).
Kot državna sekretarka je bila glasna zagovornica likvidacije vodje teroristične mreže Al Kaida Osama bin Ladna, ko so ugotovili, kje se skriva. Leta 2011 je podprla tudi zahodno vojaško posredovanje, ki je pripeljalo do padca libijskega samodržca Moamerja Gadafija, a tudi do anarhije in brezvladja v pogadafijevski Libiji.
Napad v Bengaziju
Septembra 2012 so tako libijski muslimanski skrajneži napadli ameriško veleposlaništvo v Bengaziju na zahodu Libije in ubili ameriškega veleposlanika in še tri ameriške uslužbence. Tako Obama kot Hillary sta krivdo za napad javno naprtila ustvarjalcem protiislamskega videofilma Nedolžnost muslimanov (ang. Innocence of Muslims), ki je bil tik pred tem objavljen na YouTubu.
Kmalu se je izkazalo, da so Obama in drugi visoki ameriški vladni politiki s Hillary na čelu zavajali javnost, saj napada ni spodbudil omenjeni film, ampak je bil načrtovan že prej. To je v elektronskem pismu tedanjemu egiptovskemu zunanjemu ministru, napisanem dan po napadu v Bengaziju, priznala tudi Clintonova.
Užaloščena mati
Kljub temu se je Patricii Smith, mami ene od ameriških žrtev, nekaj dni po napadu ob krstni njenega sina zlagala. "Zazrla se mi je v oči in mi dejala, da je za napad odgovoren video. (…) Zlagala se mi je in potem mene obtožila, da lažem."
Video: Napad v Bengaziju je seveda šibka točka, ki jo skušajo podporniki Donalda Trumpa izkoristiti v svoj prid
Hillaryjina zaupna e-sporočila
Druga Hillaryjina šibka točka, ki ima korenine v času njenega ministrovanja, pa je njen nemaren odnos do zaupnih e-sporočil. Tako je notranji nadzor na ameriškem zunanjem ministrstvu marca lani ugotovil, da je Hillary pošiljala zaupna e-sporočila iz nezavarovanega zasebnega strežnika.
Čeprav je dogo časa, vse do julija letos, trdila, da nobeno od e-pisem, ki jih je pošiljala z nezavarovanega strežnika, v času odpošiljanja ni bilo označen kot zaupno, je po končani preiskavi šef FBI James Comey julija letos potrdil, da je bilo 110 e-sporočil in 52 povezanih e-sporočil zaupnih v času, ko jih je Hillary poslala s svojega nezavarovanega strežnika.
Sporni sklad zakoncev Clinton
Tretja zadeva iz časa njenega ministrovanja, ki meče slabo luč nanjo, pa je delovanje sklada zakoncev Clinton. Bill, Hillary in Chelsea Clinton so dobrodelni sklad, ki je do zdaj zbral skoraj dve milijardi evrov, ustanovili leta 1997.
Donatorji v sklad so med drugim: sklad zakoncev Billa in Mirande Gates, Rockefellerjev sklad, medijski mogul Fred Eychaner, ukrajinski milijarder Viktor Pinčuk, irski milijarder Denis O'Brien, egiptovski bogataš Haim Saban, kanadski mogotec Frank Giustra, Norveška, Kuvajt, Katar, Savdska Arabija, Coca-Cola, Exxonmobil, Cisco, Anheuser-Busch …
Kritiki skladu zakoncev Clinton (The Clinton Foundation) očitajo, da so imeli donatorji velik vpliv na politične odločitve Hillary Clinton, ko je bila ta državna sekretarka. Nekaj domnevno spornih zadev je svoji leta 2015 izdani knjigi Clinton Cash (sl. Denar Clintonovih) zbral ameriški novinar in politični svetovalec Peter Schweizer. Tako so donatorji dali denar skladu zakoncev Clinton, pozneje pa je ameriško zunanje ministrstvo sprožilo akcijo, ki je koristila donatorju.
Poglejmo enega od primerov povezav med donacijami skladu in odločitvami ministrstva: leta 2010 je ameriško zunanje ministrstvo dalo soglasje ruskemu državnemu podjetju Rosatom za prevzem kanadske rudarske družbe, ki ima pravico do pridobivanje uranove rude v ZDA. Pred tem je ruska banka, tesna povezana z ruskim podjetjem, plačala Billu Clintonu 500 tisoč ameriških dolarjev (450 tisoč evrov) za govor v Moskvi. Ustanovitelj prevzetega kanadskega rudarskega podjetja je bil Giustra, že prej omenjeni radodarni donator v sklad zakoncev Clinton.
Govori, ki Hillary prinašajo milijone
Če je pred tem dolga leta z govori mastno služil njen mož Bill, pa je po odhodu z ministrstva leta 2013 svoj lonček pristavila tudi Hillary. Kot piše spletna stran CNN, je Hillary med letoma 2013 in 2015 z 92 govori zaslužila 21,6 milijona dolarjev (19,4 milijona evrov). Za vsak govor, na katere je prihajala z zasebnim letalom, je zaračunala 225 tisoč dolarjev (203 tisoč evrov).
Osem govorov so ji plačale tudi velike banke z Wall Streeta, sporna je zlasti banka Goldman Sachs. Njeno povezavo z bankami ji je v demokratskih strankarskih volitvah očital njen tekmec Bernie Sanders, samooklicani demokratični socialist.
Premoženje zakoncev Clinton
Po podatkih spletne strani The Daily Beast sta zakonca Clinton po odhodu iz Bele hiše s knjigami in govori zaslužila več kot 230 milijonov dolarjev bruto (207 milijonov evrov). Leta 2015 je imela Hillary pod palcem čez 30 milijonov dolarjev (27 milijonov evrov), torej spada v skupino enega odstotka najbogatejših Američanov, skupaj z možem pa od 45 do 53 milijonov dolarjev (40,5 do 48 milijonov evrov).
2