Temne plati Hrvaške

Hrvaška je dežela neformalnih omejitev, poudarja študija nemške svetovalne družbe Rolanda Bergerja o priložnostih in težavah, ki jih prinaša vstop naše južne sosede v EU.

Hrvaška – dežela birokratskih ovir Težava Hrvaške so zapleteni birokratski postopki. Na papirju lahko recimo že imaš končan hotel v Dalmaciji, a se lahko potem zaradi birokratskih ovir stvari tako zapletejo, da na koncu vse pade v vodo, piše nemški časopis die Welt, ki je objavil prej omenjeno študijo.

Kot je pojasnil Vladimir Preveden, partner svetovalne družbe Rolanda Bergerja in izvedenec za jugovzhodno Evropo, je hrvaško gospodarstvo že peto leto v recesiji. Hrvaška je poleg Grčije država EU-ja, ki jo je gospodarska kriza najbolj prizadela.

Vse manj tujih naložb Če je leta 2008 iz tujine na Hrvaško prišlo za štiri milijarde evrov naložb, jih je bilo lani za manj kot milijardo. Neposrednih tujih naložb, ki so kazalec privlačnosti države za naložbe, zdaj skoraj ni več.

Pri drugih vzhodnoevropskih državah je približevanje in vključevanje v EU podžgalo gospodarsko rast, z vstopom v EU pa je gospodarska rast znova padla na normalno raven. V povprečju so imele te države v času vključevanja v EU za dve odstotni točki večjo gospodarsko rast kot po vstopu.

Hrvaška skuša "presedeti" krizo Hrvaška časa vključevanja v EU ni izkoristila za večjo gospodarsko rast. Vlada je želela krizo preprosto "presedeti" in počakati na to, da jih bo iz krize rešila gospodarska konjunktura drugod po Evropi in svetu. Toda čakanje na to rešilno konjunkturo lahko traja še dolgo.

Zaradi slabih gospodarskih razmer zlasti mladi in nadarjeni Hrvati zapuščajo svojo državo. "To je zelo žalosten trend," ugotavlja Preveden, ki svetuje, naj se Hrvaška usmeri na gospodarski panogi, v katerih ima že zdaj dobre izkušnje in usposobljenost – na turizem in ekološko kmetovanje.

Hrvaški grozijo sankcije, če bo primanjkljaj prevelik Z vstopom v EU bodo na Hrvaško pritekale občutne evropske subvencije (v prihodnjih šestih letih naj bi jih v južno sosedo priteklo za skoraj 12 milijard evrov), toda hkrati bodo prišla tudi stroga pravila evropske povezave.

To je lahko nevarno, če bo zaradi novega zadolževanja proračunski primanjkljaj prevelik. V tem primeru Hrvaški grozijo evropske sankcije.

Jugosfera je eno samo krizno območje Tudi Frankfurter Allgemeine Zeitung ni preveč optimističen glede Hrvaške. Staro prebivalstvo, tog trg dela, pretirana državna regulativa, socialni protekcionizem, hitro naraščanje zadolževanja, nekonkurenčno gospodarstvo, predimenzioniran javni sektor so nekatere izmed šibkih točk nove članice.

Tako imenovana jugosfera je eno samo krizno območje. Drugače kot v srednje- in vzhodnoevropskih postkomunističnih državah, ki so se v devetdesetih letih na lastno pobudo odločile za tržno gospodarstvo, na Balkanu še zmeraj prevladuje mentaliteta delavskega samoupravljanja in slepa vera v "blagoslove" državnega vodenja gospodarstva in zahodne pomoči.