Torek, 21. 3. 2023, 15.56
1 leto, 1 mesec
Slovenija po obrambnih izdatkih ostaja pri repu članic Nata
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,53
9
Slovenija je lani za obrambo namenila 1,26 odstotka bruto domačega proizvoda, kar jo še vedno uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki, kaže danes predstavljeno poročilo zavezništva. Za njo zaostajajo le tri države. Je pa medtem presegla cilj 20 odstotkov obrambnega proračuna za naložbe v opremo.
Slovenija je lani za obrambo namenila 734 milijonov evrov v tekočih cenah oziroma 620 milijonov evrov v cenah iz leta 2015, kar znaša 1,26 odstotka BDP. Leta 2021 je medtem namenila 645 milijonov evrov v tekočih cenah oziroma 581 milijonov v cenah iz leta 2015, kar pa znaša 1,24 odstotka BDP.
Tako kot predlani so od Slovenije tudi v letu 2022 v 30-članskem zavezništvu za obrambo manjši delež BDP namenile zgolj Belgija, Španija in Luksemburg.
Je pa Slovenija v lanskem letu z 21,3 odstotka presegla cilj petine obrambnega proračuna za naložbe v opremo. Predlani je za te namenila 15,7 odstotka.
Za Slovenijo v poročilu za 2022 pri tem zaostajajo tri članice več kot v poročilu za leto 2021, in sicer Albanija, Nemčija, Belgija, Kanada in Portugalska.
V infrastrukturo je lani Slovenija vložila 3,1 odstotka, v skupne operacije pa 22,3 odstotka obrambnega proračuna. Večji del, 53,3 odstotka pa je bilo namenjenega za plače vojakom in drugim, zaposlenim v obrambnem sistemu.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je medtem danes predstavil resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2040. Po njegovih besedah Slovenija svojo obrambo zagotavlja v sklopu kolektivne obrambe zveze Nato.
Stoltenberg: Storiti je treba še več in hitreje. Pričakujem ambicioznejše zaveze.
Evropske članice zveze Nato in Kanada so lani že osmo leto zapored zvišale izdatke za obrambo, je ob predstavitvi letnega poročila zavezništva v Bruslju povedal generalni sekretar Jens Stoltenberg. Pozdravil je napore članic, a je treba po njegovem mnenju storiti še več in hitreje. Od julijskega vrha voditeljev pričakuje ambicioznejše zaveze.
"Leto 2022 je bilo osmo zaporedno leto, v katerem so evropske članice Nata in Kanada povečale izdatke za obrambo," je ob predstavitvi letnega poročila povedal Stoltenberg.
Od leta 2014, ko so se dogovorile o cilju, da bodo do leta 2024 namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), so evropske države in Kanada za obrambo namenile dodatnih 350 milijard ameriških dolarjev, je povedal.
Stoltenberg od držav pričakuje ambicioznejše zaveze
Številne članice so po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani napovedale bistveno povečanje izdatkov, je še dejal generalni sekretar. "Zdaj se morajo te obljube spremeniti v dejanski denar, pogodbe in konkretno opremo. Obrambni izdatki so namreč podlaga za vse, kar počnemo," je poudaril.
"Premikamo se v pravo smer, a ne tako hitro, kot nevaren svet, v katerem živimo, zahteva. Pozdravljam napredek, a moramo storiti več in hitreje," je povedal.
Izrazil je pričakovanje, da bodo voditelji članic zavezništva na julijskem vrhu v Litvi določili bolj ambiciozne zaveze, da bosta dva odstotka BDP spodnja meja naložb v obrambo, in ne več zgornja.
Kakšna natanko bo nova zaveza, bo odvisno od držav članic. Nova zaveza mora po njegovih besedah temeljiti na napredku, doseženem od leta 2014, je še povedal generalni sekretar.
"Leto 2022 je bilo ključno za našo varnost. Ruska nezakonita vojna proti Ukrajini vstopa v drugo leto," je ob predstavitvi letnega poročila še povedal generalni sekretar Nata.
"Putin želel manj Nata, a se je zgodilo ravno obratno"
Ruski predsednik Vladimir Putin je po njegovih besedah mislil, da lahko zlomi enotnost Nata. Ta pa je ostal enoten in Ukrajini zagotavlja pomoč brez primere.
"Želel je manj Nata, a se je zgodilo ravno obratno," je dejal Stoltenberg in pri tem omenil odločitev Švedske in Finske za vložitev prošnje za članstvo v zavezništvu.
Pozdravil je napoved Turčije, da bo ratificirala pristopni protokol za Finsko, kar naj bi storila še pred razpustitvijo parlamenta pred majskimi splošnimi volitvami. Pozdravil je tudi dejstvo, da bo madžarski parlament o finskem vstopu glasoval prihodnji teden.
Po njegovih besedah je pomembno, da tako Finska kot Švedska hitro postaneta članici zavezništva, pri čemer ni nujno, da se to zgodi ob istem času.
Še naprej bo trdo delal, da bo tudi Švedska čim prej vstopila v Nato. Na vprašanje, ali se bo to zgodilo še pred julijskim vrhom v Vilni, je odgovoril, da ne želi dajati konkretnega časovnega okvirja.
Ob tem je napovedal, da bo na vrh, ki bo 11. in 12. julija letos, povabil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
9