Srditi spopadi v Siriji

V nasilju, ki v tej državi vlada že od lanskega marca, je tako umrlo že več kot 18.000 ljudi. Okrog 1,2 milijona Sircev je notranjih beguncev, še drugih četrt milijona pa je zbežalo v okoliške države. Sedemnajstmesečno nasilje je močno razdejalo pokrajino in prebivalstvo te 22-milijonske države. Kakšni pa so kratkoročni obeti?

Orožja za množično uničenje ne bi dopustili niti sirski zavezniki V svojem govoru je pred kratkim ameriški predsednik Barack Obama Siriji zagrozil, da bi morebitna uporaba orožja za množično uničenje predstavljala tisto točko, na kateri bi tudi ZDA resno razmislile o vojaškem posredovanju. Tudi Izrael se pridružuje takšnim grožnjam. Sirija ima sicer eno največjih zalog orožja za množično uničenje na svetu. Po mnenju strokovnjakov naj bi količine tega orožja znašale več sto ton. Tudi redki zavezniki, ki jih v mednarodni skupnosti Sirija še ima, na primer Rusija, so bili jasni glede tega, da je tudi zanje nedopustno, da bi Asad tovrstno orožje uporabil proti svojemu lastnemu ljudstvu. Asad pa odgovarja, da ne izključuje uporabe tega orožja v primeru zunanjega vojaškega posredovanja, proti Sircem pa ga ne namerava uporabiti.

Vendar v času, ko Asadov režim postaja mednarodno vse bolj izoliran in ko je tudi na zahodu, po skoraj dveh letih vojskovanja, konsenz, da mora Asad oditi, kljub temu obstaja možnost, da bi Asad to orožje vseeno uporabil. V sosednjem Iraku je natanko to storil Sadam Hussein, ko je leta 1988 zatrl Kurdsko vstajo in s strupi pobil med 3.000 in 5.000 ljudi.

Drug zlovešč scenarij je, da bi orožje za množično uničevanje padlo v roke skrajnih islamistov, kot so na primer Al Kaida ali pa Hezbolah. Al Kaida, ki je se je poistovetila s cilji sirskih upornikov, bi se lahko, v primeru da uporniki osvojijo mesto, v katerem se nahaja takšno orožje, tega tudi polastila. Mnogi so zaskrbljeni zaradi tega, ker so določene skupine znotraj Sirske svobodne vojske pod močnim vplivom islamistov, ki sirski upor izkoriščajo za svoje politične in verske cilje, med drugim za uvedbo šeriatskega prava. Istočasno pa tudi Asadove sile po vedno več zbranih podatkih intenzivno sodelujejo z Iranom, ki jim pomaga z logistiko in infrastrukturo. Po besedah upornikov pa naj bi se med Asadove enote vključevala tudi iranska revolucionarna garda.

V Teheranu naslednji teden konferenca neuvrščenih Članice gibanja neuvrščenih držav se bodo naslednji teden dobile na srečanju v Teheranu. Tam naj bi, po njihovih besedah, iranski predstavniki podali sprejemljiv in racionalen načrt za rešitev konflikta v Siriji, ki vključuje vse stranke in mu bo zelo težko nasprotovati. Iran se je sicer že večkrat ponudil kot mediator za mirno rešitev konflikta. Vendar to zahodnih in arabskih vlad kot tudi upornikov ni prepričalo, saj vidijo uradni Teheran predvsem kot zvestega podpornika Asadovega režima.

Po besedah iranskih predstavnikov naj bi ta novi predlog dogovora vključeval tudi pomemben del sirske opozicije, vendar ta ni bila poimensko navedena. V Theranu je bila sicer že na začetku avgusta konferenca, posvečena Siriji. Tam je sodelovalo 29 držav, med njimi Kitajska in Rusija, zahodne države, kot tudi Turčija, Savdska Arabija in Katar, ki podpirajo upornike, pa niso bile povabljene. Takrat so se v Washingtonu odzvali, da konferenca ni imela nobene verodostojnosti in da Iran vztraja s podporo Asadu tudi po tem, ko je ta pobil že več tisoč svojih državljanov. Dvomov o podpori Siriji pa v resnici ne puščajo niti Iranci sami. Po njihovih besedah je tridesetletno zavezništvo med Teheranom in Damaskom fundamentalnega pomena za iransko zunanjo politiko, Asadov režim pa ključen element upora proti Izraelu.