V Črni gori se politične razmere pred decembrskim povabilom v Nato vse bolj zapletajo. Demokratska fronta, ki nasprotuje vstopu v Nato, želi črnogorsko vlado s protesti prisiliti k odstopu.
Črna gora naj bi na decembrskem vrhu Severnoatlantskega zavezništva dobila povabilo za vstop v to vojaško organizacijo. Velik del črnogorske javnosti pa temu nasprotuje (po eni od anket je 36,6 odstotka Črnogorcev za vključitev, 37,3 odstotka pa proti), tudi opozicijska Demokratska fronta.
Kaj zahteva Demokratska fronta
Ta združuje številne stranke in skupine, med drugim Novo srbsko demokracijo, Gibanje za spremembe in del Socialistične ljudske stranke. Demokratska fronta je nastala poleti 2012, v 80-članskem črnogorskem parlamentu pa ima 21 poslancev (ti so zdaj protestno zapustili poslanske klopi). Do letos spomladi jo je vodil nekdanji črnogorski zunanji minister Miodrag Lekić, ki je v črnogorski javnosti zelo priljubljen.
Septembra je Demokratska fronta sprožila proteste proti vladi, ki jo že nekaj desetletij vodi najvplivnejši črnogorski politik Milo Djukanović iz Demokratične stranke socialistov (DPS). Protestniki zahtevajo odstop vlade in oblikovanje prehodne vlade, ki bi organizirala "prave volitve", saj takih do zdaj v državi še naj ne bi bilo. Redne volitve bodo prihodnje leto.
Črna gora kot bojišče, na katerem merita moči Moskva in Washington?
Kot je za Al Jazeero dejal črnogorski politični analitik Ivan Vuković, sta v ozadju protestov dva razloga: prvi je želja Demokratske fronte, da po odhodu priljubljenega Lekića izostri svoj politični profil pred volitvami, drugi pa želja preprečiti vstop Črne gore v Nato. To naj bi preprečili z destabilizacijo države, zaradi česar ta decembra ne bi dobila povabila v Nato.
Vuković meni, da je odstop vlade in destabilizacija države tudi v interesu Moskve, ki nasprotuje vključitvi Črne gore v Severnoatlantsko zavezništvo. Demokratska fronta ima tudi podporo v srbski opoziciji in delu srbskih medijev, še pravi črnogorski politični analitik.
Vroča in "solzna" sobota v črnogorski prestolnici
Razmere so se zaostrile pred dnevi, ko je policija začela odstranjevati šotore, ki so jih privrženci Demokratske fronte postavili v Podgorici, tudi na glavni prometnici. V soboto, ko se je nekaj sto protestnikov zbralo tudi pred črnogorskim parlamentom, so izbruhnili siloviti spopadi med policijo in protestniki, v katerih so policisti uporabili tudi solzivec. Policija je aretirala več protestnikov, tudi dva poslanca Demokratske fronte.
Zdaj obe strani krivdo za nasilje zvračata ena na drugo. Demokratska fronta obtožuje vlado, da so nerede izzvali njeni provokatorji, ki so se pomešali med protestnike in napadli policiste, vlada pa za nerede in nasilje krivi pripadnike Demokratske fronte, ki naj bi prvi napadli policiste in tudi prvi uporabili solzivec.
Od zarote ameriškega veleposlaništva do državnega udara
Ena od manjših črnogorskih strank, zunajparlamentarna Srbska stranka, ki zagovarja vključitev Črne gore v srbsko državo in se odkrito razglaša za rusofilsko stranko, pa je celo obtožila ameriško veleposlaništvo v Podgorici, da je v ozadju policijskega "razbitja" protestov. Na drugi strani pa je Ranko Djonović, poslanec Liberalne stranke (ta je še pred leti zahtevala odstop Djukanovića, po volitvah 2012 pa vstopila v vlado) Demokratsko fronto obtožil poskusa državnega udara.
Razmere so tako še bolj zaostrene, saj je Demokratska fronta Djukanoviću postavila ultimat z zahtevo, da do sobote odstopi. Zaradi policijskega nasilja zahteva tudi odstop notranjega ministra Raška Konjevića ter poziva socialdemokratsko stranko, naj izstopi iz vladne koalicije in sproži vladno krizo.
Bo črnogorska vlada obstala do decembrskega vrha Nata?
Socialdemokrati, ki so eden od manjšinskih partnerjev DPS v Djukanovićevi vladi, za zdaj te pozive zavračajo in poudarjajo, da vlada deluje. Kot meni analitik Vuković, bo vlada obstala do decembrskega povabila v Nato.
2
